Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica
Balance Disorder Illustration A.png
Zunanjost labirinta notranjega ušesa
Specializacijaotorinolaringologija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10H81.1
MKB-9386.11
OMIM193007
DiseasesDB1344
MedlinePlus001420
eMedicineent/761 emerg/57 neuro/411
MeSHD014717

Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica (BPPV) ali benigni paroksizmalni položajni vertigo je motnja ravnotežja, ki se pojavi zaradi nepravilnega delovanja notranjega ušesa.[1] Simptomi so ponavljajoča se kratka obdobja vrtoglavice pri premikanju, tj. občutek vrtenja pri spremembah položaja glave.[2] Pojavi se lahko pri obračanju v postelji ali pri spremembah telesnega položaja. Posamezen napad vrtoglavice običajno traja manj kot minuto.[1] Pogosto mu je pridružena tudi slabost (navzeja).[3] BPPV je eden od najpogostejših vzrokov vrtoglavice.[2][4]

BPPV je lahko posledica poškodbe glave ali pa se pojavi kot del staranja. Specifičnega vzroka pogosto ni mogoče ugotoviti. Osnovni mehanizem vključuje droben poapnel otolit (kamenček), ki se prosto premika v notranjem ušesu. Gre za motnjo ravnotežja, kamor sicer spadata še labirintitis in Ménièrova bolezen.[1] Diagnozo običajno postavimo z Dix-Hallpikovim manevrom, pri katerem se pojavi nistagmus (značilno premikanje oči), in izključitvijo drugih vzrokov. Če je klinična slika jasna, slikovne preiskave niso potrebne.[2]

BPPV se pogosto zdravi z različnimi preprostimi gibi, kot so Epleyjev manever in Brandt-Daroffove vaje.[1][5] Slabost je mogoče lajšati z zdravili.[3] Nekatere raziskave nakazujejo, da bi vrtoglavico morda lahko lajšal betahistin, vendar pa njegova uporaba v splošnem ni potrebna.[2][6] BPPV ni težje bolezensko stanje. Običajno izgine spontano v enem do dveh tednih, pri posameznikih pa se lahko ponavlja.[3]

Motnjo je prvi opisal avstroogrski otolog Robert Bárány.[7] Pojavlja se pri 2,4 % prebivalstva.[2] Pri tistih, ki dočakajo 80. leta, se pojavlja pri 10 % prebivalstva.[4] Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških.[3] Najpogosteje se pojavlja v 6. do 8. desetletju življenja.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Balance Disorders". NIDCD. 10. avgust 2015. Pridobljeno dne 25. julij 2016. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Bhattacharyya, N; Baugh, RF; Orvidas, L; Barrs, D; Bronston, LJ; Cass, S; Chalian, AA; Desmond, AL; Earll, JM; Fife, TD; Fuller, DC; Judge, JO; Mann, NR; Rosenfeld, RM; Schuring, LT; Steiner, RW; Whitney, SL; Haidari, J; American Academy of Otolaryngology-Head and Neck Surgery, Foundation (november 2008). "Clinical practice guideline: benign paroxysmal positional vertigo.". Otolaryngology--head and neck surgery : official journal of American Academy of Otolaryngology-Head and Neck Surgery 139 (5 Suppl 4): S47–81. PMID 18973840. doi:10.1016/j.otohns.2008.08.022. Laična razlagaAAO-HNS (1. november 2008). 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 "Positional vertigo: Overview". PubMed Health (angleščina). 30. januar 2014. Pridobljeno dne 25. julij 2016. 
  4. 4,0 4,1 4,2 Dickson, Gretchen (2014). Primary Care ENT, An Issue of Primary Care: Clinics in Office Practice, Volume 41, Issue 1 of The Clinics: Internal Medicine. Elsevier Health Sciences. str. 115. ISBN 9780323287173. Pridobljeno dne 25. julij 2016. 
  5. Hilton, MP; Pinder, DK (8. december 2014). "The Epley (canalith repositioning) manoeuvre for benign paroxysmal positional vertigo.". The Cochrane database of systematic reviews 12: CD003162. PMID 25485940. doi:10.1002/14651858.CD003162.pub3. 
  6. Murdin, L; Hussain, K; Schilder, AG (21. junij 2016). "Betahistine for symptoms of vertigo.". The Cochrane database of systematic reviews (6): CD010696. PMID 27327415. doi:10.1002/14651858.CD010696.pub2. 
  7. Daroff, Robert B. (2012). "Chapter 37". Bradley's neurology in clinical practice. (6th izd.). Philadelphia, PA: Elsevier Saunders. ISBN 9781455728077. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]