Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica
Balance Disorder Illustration A.png
Zunanjost labirinta notranjega ušesa
Specializacijaotorinolaringologija
Simptomiomotica, vrtoglavica uredi v wikpodatkih
Pogostost2,4%
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10H81.1
MKB-9386.11
OMIM193007
DiseasesDB1344
MedlinePlus001420
eMedicineent/761 emerg/57 neuro/411
MeSHD014717

Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica (BPPV) ali benigni paroksizmalni položajni vertigo je motnja ravnotežja, ki se pojavi zaradi nepravilnega delovanja notranjega ušesa.[1] Simptomi so ponavljajoča se kratka obdobja vrtoglavice pri premikanju, tj. občutek vrtenja pri spremembah položaja glave.[2] Pojavi se lahko pri obračanju v postelji ali pri spremembah telesnega položaja. Posamezen napad vrtoglavice običajno traja manj kot minuto.[1] Pogosto mu je pridružena tudi slabost (navzeja).[3] BPPV je eden od najpogostejših vzrokov vrtoglavice.[2][4]

BPPV je lahko posledica poškodbe glave ali pa se pojavi kot del staranja. Specifičnega vzroka pogosto ni mogoče ugotoviti. Osnovni mehanizem vključuje droben poapnel otolit (kamenček), ki se prosto premika v notranjem ušesu. Gre za motnjo ravnotežja, kamor sicer spadata še labirintitis in Ménièrova bolezen.[1] Diagnozo običajno postavimo z Dix-Hallpikovim manevrom, pri katerem se pojavi nistagmus (značilno premikanje oči), in izključitvijo drugih vzrokov. Če je klinična slika jasna, slikovne preiskave niso potrebne.[2]

BPPV se pogosto zdravi z različnimi preprostimi gibi, kot so Epleyjev manever in Brandt-Daroffove vaje.[1][5] Slabost je mogoče lajšati z zdravili.[3] Nekatere raziskave nakazujejo, da bi vrtoglavico morda lahko lajšal betahistin, vendar pa njegova uporaba v splošnem ni potrebna.[2][6] BPPV ni težje bolezensko stanje. Običajno izgine spontano v enem do dveh tednih, pri posameznikih pa se lahko ponavlja.[3]

Motnjo je prvi opisal avstroogrski otolog Robert Bárány.[7] Pojavlja se pri 2,4 % prebivalstva.[2] Pri tistih, ki dočakajo 80. leta, se pojavlja pri 10 % prebivalstva.[4] Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških.[3] Najpogosteje se pojavlja v 6. do 8. desetletju življenja.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Balance Disorders". NIDCD. 10. avgust 2015. Pridobljeno dne 25. julij 2016.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Bhattacharyya, N; Baugh, RF; Orvidas, L; Barrs, D; Bronston, LJ; Cass, S; Chalian, AA; Desmond, AL; Earll, JM; Fife, TD; Fuller, DC; Judge, JO; Mann, NR; Rosenfeld, RM; Schuring, LT; Steiner, RW; Whitney, SL; Haidari, J; American Academy of Otolaryngology-Head and Neck Surgery, Foundation (november 2008). "Clinical practice guideline: benign paroxysmal positional vertigo". Otolaryngology--head and neck surgery : official journal of American Academy of Otolaryngology-Head and Neck Surgery. Vol. 139 no. 5 Suppl 4. str. S47–81. doi:10.1016/j.otohns.2008.08.022. PMID 18973840. Neznan parameter |laysummary= ni upoštevan (pomoč)
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 "Positional vertigo: Overview". PubMed Health (angleščina). 30. januar 2014. Pridobljeno dne 25. julij 2016.
  4. 4,0 4,1 4,2 Dickson, Gretchen (2014). Primary Care ENT, An Issue of Primary Care: Clinics in Office Practice, Volume 41, Issue 1 of The Clinics: Internal Medicine. Elsevier Health Sciences. str. 115. ISBN 9780323287173. Pridobljeno dne 25. julij 2016.
  5. Hilton, MP; Pinder, DK (8. december 2014). "The Epley (canalith repositioning) manoeuvre for benign paroxysmal positional vertigo". The Cochrane database of systematic reviews. 12: CD003162. doi:10.1002/14651858.CD003162.pub3. PMID 25485940.
  6. Murdin, L; Hussain, K; Schilder, AG (21. junij 2016). "Betahistine for symptoms of vertigo". The Cochrane database of systematic reviews (6): CD010696. doi:10.1002/14651858.CD010696.pub2. PMID 27327415.
  7. Daroff, Robert B. (2012). "Chapter 37". Bradley's neurology in clinical practice (6th izd.). Philadelphia, PA: Elsevier Saunders. ISBN 9781455728077.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]