Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar''
 Trdnjava v Palmanovi, eno od šestih najdišč | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Venetian Works of Defence between the 16th and 17th Centuries: Stato da Terra – Western Stato da Mar Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da mar |
| Lega |
|
| Koordinati | 45°42′12″N 9°39′49″E / 45.70333°N 9.66361°E |
| Površina | 378,37 ha |
| Varovalni pas | 1749,62 ha |
| Kriterij |
|
| Referenca | 1533 |
| Vpis | 2017 (41. zasedanje) |
.svg)  Llega dediščine | |
Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra – zahodni Stato da Mar so na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki obsega šest bastijonskih utrdb, ki jih je zgradila Beneška republika na svojih celinskih ozemljih (Stato da Terra) in pomorskih posestvih (Stato da Mar).[1]
Z naraščanjem uporabe strelnega orožja v zgodnjem novem veku, ko so topovi prevladovali na bojišču, so se pojavile pomembne spremembe v vojaški strategiji in zasnovi utrdb. Ena od teh sprememb je bil razvoj bastijonske utrdbe ali utrdb alla moderna s trdnjavo v obliki poligona z obrambnimi zidovi na vogalih.[1] Te zasnove izvirajo iz Beneške republike, vendar so se kmalu razširile po vsej Evropi in ostale standard za obrambo do 19. stoletja.[2] Leta 2017 je bilo šest teh utrdb v Italiji, na Hrvaškem in v Črni gori vpisanih na seznam svetovne dediščine Unesca. Teh šest lokacij ponuja bistvene primere te zasnove utrdb, prikazuje vpliv renesančnih Benetk in priča o velikem napredku v zgodovini vojskovanja.[1]
Lokacije dediščine
[uredi | uredi kodo]
Mesta, ki sestavljajo območje svetovne dediščine, prikazujejo širino arhitekturnih slogov in trdnjav, ki so jih uporabljali Benečani. Utrjeno mesto Kotor, zgrajeno v 15. stoletju, je najstarejša lokacija, ki prikazuje prehodno obdobje med tradicionalno zasnovo trdnjav in moderno zasnovo.[2] V 16. stoletju so bile zgrajene utrdbe v Bergamu in trdnjava sv. Nikole, ki kažejo na dodatek bolj kompleksnega in centraliziranega sistema bastijonov, obzidja in jarkov. Obrambni zidovi Zadra, Peschiera del Garda in Palmanova so bili dokončani v 17. stoletju.
| Ime | Slika | Lokacija |
|---|---|---|
| Utrjeno mesto Bergamo |  |
Bergamo, Lombardija, Italija 45°42′12″N 9°39′49″E / 45.70333°N 9.66361°E |
| Utrjeno mesto Peschiera del Garda |  |
Peschiera del Garda, Benečija, Italija 45°26′20″N 10°41′39″E / 45.43889°N 10.69417°E |
| Utrjeno mesto Palmanova |  |
Palmanova, Furlanija-Julijska krajina, Italija 45°54′22″N 13°18′35″E / 45.90611°N 13.30972°E |
| Obrambni sistem Zadra |  |
Zadar, Zadrska županija, Hrvaška 44°6′42″N 15°13′49″E / 44.11167°N 15.23028°E |
| Trnjava sv. Nikolaja, Šibenik | .jpg) |
Šibenik, Šibeniško-kninska županija, Hrvaška 43°43′17″N 15°51′17″E / 43.72139°N 15.85472°E |
| Obrambni sistem Kotorja |  |
Kotor, Črna gora 42°25′25″N 18°46′19″E / 42.42361°N 18.77194°E |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 »Venetian Works of Defence between the 16th and 17th Centuries: Stato da Terra – Western Stato da Mar«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 22. maja 2021.
- 1 2 Advisory Body Evaluation (ICOMOS): The Venetian Works of Defence between 15th and 17th Centuries (Italy, Croatia, Montenegro): No 1533 (poročilo). International Council on Monuments and Sites (ICOMOS). 27. januar 2016. Pridobljeno 22. maja 2021.