Beloveška pušča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Beloveška pušča
Biełaviežskaja pušča, Puszcza Białowieska
IUCN kategorija II (narodni park)
2005-09 Białowieski Park Narodowy 2.jpg
Prizor iz poljskega dela parka
Zemljevid prikazuje lokacijo Beloveška pušča
Beloveška pušča
Lokacija v Evropi
Lokacija Podlaško vojvodstvo, Poljska
Hrodna in Brestovska oblast, Belorusija
Bližnje mesto Hajnówka, Poljska
Koordinati 52°45′7.66″N 23°52′44.86″E / 52.7521278°N 23.8791278°E / 52.7521278; 23.8791278Koordinati: 52°45′7.66″N 23°52′44.86″E / 52.7521278°N 23.8791278°E / 52.7521278; 23.8791278
Površina 3085,8 km²
Ustanovitev 11. avgust 1932
Uprava Ministrstvi za okolje Belorusije in Poljske
Uradno ime: Białowieża Forest Belarus, Poland
Tip: Naravni
Kriteriji: ix, x
Razglasitev: 1979 (3. zasedanje)
ID #: 33
Država: Poljska, Belorusija
Regija: Evropa
Uradno ime: Bialowieza, Belovezhskaya Puschcha
Razglasitev: 1976 (Poljska), 1993 (Belorusija)
Država: Poljska, Belorusija
Regija: Evropa in Severna Amerika

Beloveška pušča (belorusko Белавежская пушчаBiełavježskaja pušča; poljsko Puszcza Białowieska  [ˈpuʂt͡ʂa ˌbʲawɔˈvʲɛska]; rusko Беловежская пущаBelovežskaja pušča) oz. Beloveški gozd je obsežno območje pragozda na meji med Poljsko in Belorusijo v severovzhodni Evropi, del katerega je zaščiten kot čezmejni narodni park.

Zobri v poljskem delu gozda

Obsega skoraj 100.000 hektarjev pragozda, od tega 10.501 na poljski strani dobrih 60 km jugovzhodno od mesta Białystok v Podlaškem vojvodstvu. Beloruski del leži na vzhodu države, 70 km severno od Bresta, in meri 87.600 hektarjev. S tem je največji in eden zadnjih neokrnjenih ostankov strnjenega gozda, ki je nekoč poraščal nižavja Severne in Vzhodne Evrope. Sestavlja ga mozaik drevesnih združb, predvsem hrast-lipa-gaber in bor-smreka-hrast, ki predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih vrst rastlin in živali. Njegov simbol je zober, največja evropska kopenska žival, na območju gozda namreč živi okrog 900 osebkov, kar je skoraj tretjina vse prostoživeče populacije.

Veliko zaslug za ohranjenost ima večstoletna tradicija varstva tega območja kot lovskega rezervata različnih vladarjev. Malo manj kot polovica poljskega dela je danes zaščitena kot strogi naravni rezervat v sklopu narodnega parka Białowieża, ves beloruski del pa kot narodni park Biełavježskaja pušča. Leta 1979 je bilo območje vpisano v seznam Unescove svetovne dediščine,[1] vsak del ločeno pa je tudi biosferni rezervat v sklopu Unescovega programa Človek in biosfera.[2] Širše znan je predvsem poljski del, kjer je razvit tudi ekoturizem.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Białowieża Forest". UNESCO. Pridobljeno dne 5.4.2015. 
  2. ^ United Nations Environment Programme-World Conservation Monitoring Centre (14.4.2011). "Bialowieza Forest, Poland". Encyclopedia of Earth. Pridobljeno dne 31.3.2015. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]