Pojdi na vsebino

Belojevići

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Belojevići
Белојевићи
Družina
DržavaTravunija
Današnje območjevzhodna Hercegovina, južna Dalmacija, Boka Kotorska
Ustanovljeno839
UstanoviteljBeloje
Zadnji vladarČučimir
Nazivigospodar, knez
Razpad969

Belojevići (srbsko Белојевићи, latinizirano: Belojevići) so bili srbska zgodnjesrednjeveška plemiška in vladarska družina, ki je vladala v Travuniji in Trebinju. Ustanovitelj rodbine, Beloje, je bil gospodar Travunije v času vladavine kneza Vlastimirja (ok. 836—850) in morda že v času vladavine Radoslava ali Prosigoja (819—822). Vlastimirjeva hči je bila poročena z Belojevim sinom Krajino, ki je nekje po srbsko-bolgarski vojni (839—842) dobil naziv kneza.[1] Krajinov naslednik je v imenu srbske krone še naprej vladal v Travuniji, to je v zaledju Dubrovnika in Boke Kotorske s sedežem v Trebinju, in za njim njegov sin Hvalimir in vnuk Čučimir.

Člani

[uredi | uredi kodo]
  • Beloje (pred 839), gospodar Trebinja
  • Krajina (ok. 847), po poroki z Vlastimirjevo hčerko župan (knez) Travunije
  • Hvalimir (grško Φαλιμἑρης, Falimeros,[2] pozno 9. stoletje)
  • Čučimir (grško Τζουτζημέρης, Cucimeres,[2], prva polovica 10. stoletja[3])

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Веселиновић & Љушић 2008, str. 28.
  2. 1 2 "Sebraneʹ spisy", pp. 759
  3. Grumel, str. 390