Pojdi na vsebino

Beginaža

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beginaža v Kortrijku
Begina, naslikana okoli leta 1840 v rokopisu iz beginaže sv. Auberta v Gentu[1]

Beginaža (iz francoskega béguinage) je arhitekturni kompleks, zgrajen za begine, članice ženskim redovnim družbam podobne skupnosti.[2] Begine niso prejele samostanske zaobljube in se niso povsem umaknile iz posvetnega sveta.

Prve beginaže so bile ustanovljene v 12. stoletju kot samostani begin, ki so živele v samem samostanu ali njegovi v neposredni bližini pod vodstvom ene same nadrejene, imenovane gospodarica ali priorka. Beginaž običajno niso imenovali samostan. Zgradbe so bile skromne, skupnosti pa majhne, neformalne in pogosto revne. Begine, ki so živele v skupnosti, so praviloma spoštovale določene predpise in prispevale svoj delež v skupno blagajno.[3]

V prvih desetletjih 13. stoletja so se v Nizozemskih deželah (Nizozemska, Belgija, Luksemburg) pojavile veliko večje in stabilnejše skupnosti, sestavljene iz več hiš za begine, zgrajenih okoli osrednje kapele ali cerkve, v kateri so potekale njihove verske dejavnosti. V kompleks so bile pogosto vključene tudi gospodarske ustanove, na primer pivovarne in pekarne, in bolnišnice. Okoli sredine 13. stoletja je francoski kralj Ludvik IX. ustanovil beginažo v Parizu, ki se je zgledovala po beginažah v Nizozemskih deželah.[4]

Več beginaž je zdaj uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine.

Beginaža se nahaja v Belgija
Dendermonde
Dendermonde
Diest
Diest
Kortrijk
Kortrijk
Lier
Lier
Löwen
Löwen
Turnhout
Turnhout
Beginaže v Belgiji

Beseda beginaža naj bi izhajala iz imena Lamberta le Bègueja (Lambert Jecljavi), zgodnjega podpornika gibanja, ki je umrl okoli leta 1180.

Groot Begijnhof v Leuvenu

Medtem ko so majhne beginaže imele običajno samo eno hišo, so nizozemske dvorne beginaže običajno obsegala eno ali več dvorišč, obdanih s hišami, cerkev ali kapelo, ambulanto in več skupnih hiš ali "samostanov". Od 12. do 18. stoletja je imelo vsako veliko mesto v Nizozemskih deželah vsaj eno dvorno beginažo. Skupnosti so se v 19. in 20. stoletju zmanjšale in nato ugasnile. Beginaže so bile od mesta ločene z obzidjem z več ponoči zaprtimi vrati. Podnevi prihajanje in odhajanje ni bilo omejeno.

Begine so prihajale iz različnih družbenih slojev, vendar so bile resnično revne ženske sprejete le, če so imele bogatega dobrotnika, ki se je zavezal, da bo poskrbel za njihove potrebe.

Beginaža Sint-Truiden s kapelo

Razumevanje motivacije žensk za vključitev v beginaže se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Razvoj teh skupnosti je bil jasno povezan s prevlado žensk v urbanih središčih v srednjem veku. Med starejšimi zgodovinarji je prevladovalo mnenje, da so "presežek" žensk povzročile vojne, v katerih je umrlo veliko moških. Kasnejše raziskave so pokazale, da se je v večjem delu Evrope sklepanje zakonskih zvez dogajalo kasneje v življenju in manj pogosto, kot se je prej verjelo. Zgodovinarji so ugotovili, da so se samske ženske pogosto preselile v novo razvita mesta, ker so tam imele več priložnosti za zaslužek. Tako majhne kot velike beginaže so zadostile njihove socialne in ekonomske potrebe in jim dale nekaj osebne neodvisnosti, ki so je sicer težko dobile.

Belgija

[uredi | uredi kodo]
Beginaža
Naša Gospa Hooyenska, mala beginaža v Gentu
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeFlamske beginaže
LegaFlandrija, Belgija
Koordinati51°1′51.5″N 4°28′25.5″E / 51.030972°N 4.473750°E / 51.030972; 4.473750
Površina5.995 ha (14.810 akrov)
Vključuje
  1. Beginaža v Hoogstratenu
  2. Beginaža v Lieru
  3. Velika beginaža v Mechelenu
  4. Beginaža v Turnhoutu
  5. Beginaža v Sint-Truidenu
  6. Beginaža v Tongerenu
  7. Beginaža v Dendermondeju
  8. Naša Gospa Hooyenska, mala beginaža v Gentu
  9. Velika beginaža sv. Amandsberga, Gent
  10. Beginaža v Diestu
  11. Velika beginaža v Leuvenu
  12. Beginaža v Brugesu
  13. Beginaža v Kortrijku
Kriterij
Kulturni: (ii)(iii)(iv)
Referenca855
Vpis1998 (22. zasedanje)
  • Aarschot
  • Anderlecht
  • Antwerpen
  • Bruges
  • Sv. Janez Krstnik, Bruselj
  • Dendermonde ‡
  • Diest ‡
  • Diksmuide
  • Gent:
    • Sveti vogal/Stara sv. Elizabeta
    • Nova sv. Elizabeta v Sint-Amandsbergu ‡
    • Naša Gospa Ter Hooyenska ‡
  • Hasselt
  • Herentals
  • Hoogstraten ‡
  • Lier ‡
  • Leuven:
    • Velika beginaža ‡
    • Mala beginaža
  • Mechelen:
    • Velika beginaža ‡
    • Mala beginaža
  • Kortrijk ‡
  • Oudenaarde
  • Sint-Truiden ‡
  • Turnhout ‡
  • Tongeren

‡ označuje trinajst "Flamskih beginaž", leta 1998 uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine.[5]

Druge beginaže

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Het begijnhof Sint Aubertus (Poortacker) te Gent«. lib.ugent.be. Pridobljeno 28. avgusta 2020.
  2. Begina. SSKJ Fran Ramovš.
  3. Simons 2001.
  4. Miller 2014.
  5. UNESCO 1998.
  6. »Beguinage of the Grey Beguines of Leeuwarden«. Institute for Collective Action.
  7. »Begijnhof, Haarlem, The Netherlands«. Institutions for Collective Action. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  8. »Case study: Begijnhof, Sittard, The Netherlands«. Institutions for Collective Action.
  9. »Beguinages in Saint Quentin«. Michelin Travel. Michelin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2016. Pridobljeno 8. januarja 2016.