Pojdi na vsebino

Barvna koda elektronskih elementov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Barvna koda elektronskih elementov se uporablja za prikaz vrednosti električnih lastnosti elektronskih elementov. Pri upornikih je to prevladujoč način označevanja, uporablja pa se tudi za kondenzatorje, tuljave, dušilke in druge elemente. Uporabljali so jo tudi za označevanje žic in kablov.

Primer z upornikom

[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz upora z barvnimi pasovi A, B, C in D

pas A - prva števka upornosti v ohmih
pas B - druga števka upornosti v ohmih
pas C - decimalni množitelj
pas D - če je prisoten, označuje toleranco (če je ni, je toleranca 20 %)

Upori z manjšo toleranco imajo pet pasov, od katerih prvi trije predstavljajo upornosti.

Upori
Kondenzatorji
BarvaPrvi pasDrugi pasTretji pasMnožiteljTolerancaTemp. koeficient
črna000×100  
rjava111×101±1 % (F)100 ppm
rdeča222×102±2 % (G)50 ppm
oranžna333×103 15 ppm
rumena444×104 25 ppm
zelena555×105±0,5 % (D) 
modra666×106±0,25 % (C) 
vijolična777×107±0,1 % (B) 
siva888×108±0,05 % (A) 
bela999×109  
zlata   ×0,1±5 % (J) 
srebrna   ×0,01±10 % (K) 
brez    ±20 % (M) 

Upornost merimo v ohmih, zato rumena vijolična rdeča rjava pomeni 4700 ohmov, toleranco 1 %.

Kapacitivnost je navedena v pikofaradih (pF), zato rumena vijolična rdeča pomeni 4,7 nF. Uporaba barvne kode pri kondenzatorjih ni tako razširjena.

Občasno to kodo uporabljamo tudi pri indukcijskih elementih (dušilke, tuljave). V tem primeru so induktivnosti podane v mikrohenrijih (μH).

Pri drugem postopku označevanja elementov napišemo vrednost in desetiški eksponent mulitplikatorja. Primer: upornik z oznako 472 pomeni 47 × 10² Ω = 4700 Ω; kondenzator z oznako 104 je 10 × 104pF = 100.000 pF = 100 nF