Bannock
Bannock, pleme ameriških Indijancev, nekoč razširjeno po velikem območju severnih prerij (Great Plains) do vznožja Skalnega gorovja (Rocky Mountains). Bannocki so bili skoncentrirani v današnjem južnem Idahu, kjer se danes nahaja njihov rezervat Fort Hall. Izginotje bizonov iz prerij in izguba lovišč sta to pleme spodbudila k uporu leta 1878. Danes živijo s Severnimi Šošoni na rezervatu Fort Hall, skupaj jih je okoli 3.500.
Središče Bannockov je bilo zlasti ob reki Snake. Z osvajanjem prerije so postali polnomadi. Sezonsko so poleti hodili proti Shoshone Fallsu zaradi ribolova (losos), lova na manjšo divjad in nabiranja jagodičevja (robide, jagode, maline), jeseni pa so Indijanci hodili proti severovzhodu na lov na bizone, na območje Yellowstonea v Wyomingu in Montani. Pri svojem jesenskem početju so se običajno združevali s Severnimi Šošoni, svojimi prijatelji, s katerimi so pogosto živeli in si delili skupne sovražnike, zlasti bojevite Indijance Črna stopala (Blackfoot), ki so nadzorovali lov na bizone na območju Montane. Črna stopala so branila to lovno območje, saj so tudi sami živeli od bizonov, ki jih je bilo vse manj. Brez teh živali je tako enim kot drugim grozila lakota. To se je tudi zgodilo, mnogi Piegan Indijanci iz zveze Blackfoot so pomrli od lakote, Indijance Bannock pa je to prisililo v upor.
Bannocki niso bili nikoli številni, največ 2.000 pripadnikov.[1] Kljub temu so leta 1878 sprožili upor ('Bannock War'), ki se je končal s pokolom 140 Bannock žensk in otrok v Charle's Fordu v Wyomingu.[2] Leta 1901 je ostalo 500 Bannockov. Mnogi so se poročili s Severnimi Šošoni, kar je privedlo do izgube plemenske identitete. Niso izginili, še danes so je na rezervatu Fort Hall, mnogi so mešanci s Šošoni, vendar se ne popisujejo več pod imenom Bannock.
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime izvira iz njihovega plemenskega imena Panaítǐ, pomen ni znan. Po drugih informacijah so se imenovali tudi Banákwǔt.
Mnogi pisci so jih imenovali tudi s splošnim imenom Diggers (kopači), pleme Kalispel jih je imenovalo Ogoize. Šošonsko ime zanje je bilo Pun-nush, pri Vranah so bili znani kot Ush-ke-we-ah. Drugi nazivi so: Moccasin-with-Holes (Lewis in Clark), Broken-Moccasin (Lewis in Clark), Robber Indians (Ross, 1855). Različne variante imena Bannock so: Banac, Ban-acks, Ban-at-tees, Bonacks, Panack, Panak, Ponashta, itd.
Lokalne skupine
[uredi | uredi kodo]Bannocki po jeziku spadajo med Šošone (numijski jeziki) in so nastali z odcepitvijo od Severnih Pajutov (Northern Paiute). Nekoč so bili sestavljeni iz več lokalnih skupin, od katerih so nekatere dobile ime po hrani, ki so jo uživale. To so:
- Kutsshundika (izgovor kučundika; 'jedci bizonov'; Buffalo-eaters).
- Penointikara ('jedci medu'; honey-eaters')
- Shohopanaiti (Cottonwood Bannock. 'cottonwood', prevedeno 'bombaževo drevo', je vrsta belega topola, ki raste po različnih delih Združenih držav, ime je dobila po značilnem plodu, podobnem bombažu).
- Yambadika, ('Jedci korenin' Root-eaters )
- Waradika, ('jedci ovsenih semen' Rye-grassseed-eaters). pri Swantonu teh dveh zadnjih skupin ne najdemo.
Viri
[uredi | uredi kodo] |
Vanjske poveznice
[uredi | uredi kodo]
- Bannock Indian Tribe History
- Shoshone-Bannock Indians History/Links
- Shoshone - Bannock Tribes
- Countries and Their Cultures, Bannock
- Infoplease, Bannock
- Four Directions Insitute, Bannock Arhivirano 18. listopada 2008. na Wayback Machine.
- National Geographic, Bannock Indians Arhivirano 4. marec 2012. na Wayback Machine.