Baklava
.png) Pistacijeva baklava iz Gaziantepa, Turčija | |
| Obrok | slaščica |
|---|---|
| Poreklo | Osmansko cesarstvo |
| Temperatura strežbe | hladna, pri sobni temperaturi ali pogreta |
| Glavne sestavine | listnato testo, oreški, sirup |
| Različice | več |
Baklava je večplastna slaščica iz listnatega testa, polnjena z zdrobljenimi oreški in sladkana s sirupom ali medom. Je ena od najbolj priljubljenih slaščic osmanske kuhinje.[1]
Predosmanski izvor jedi ni znan, v sodobnem času pa je to pogosta slaščica v turški, iranski in arabski kuhinji ter drugih bližnjevzhodnih in severnoafriških kuhinjah, pa tudi na Južnem Kavkazu, Balkanu, v Somaliji in v Srednji Aziji.
Priprava[uredi | uredi kodo]
Baklava se običajno pripravlja v velikih pekačih. V ponev se položi več plasti listnatega testa, med seboj ločenih s stopljenim maslom in rastlinskim oljem. Na vrh se položi plast sesekljanih oreškov – običajno orehov ali pistacij, včasih pa se uporabljajo tudi lešniki – nato pa s edoda še več plasti testa. Večina receptov vsebuje več plasti listnatega testa in oreškov, nekateri pa vsebujejo samo zgornjo in spodnjo plast testa.
Pred peko se testo razreže na enakomerne kose, pogosto na paralelograme, trikotnike, rombe ali pravokotnike. Po peki se pečena baklava prelije s sirupom, ki lahko vsebuje med, rožno vodo ali vodo iz pomarančnih cvetov, in pusti, da se prepoji.
Baklava se običajno postreže ohlajena na sobno temperaturo in se pogosto okrasi z zmletimi orehi.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Čeprav zgodovina baklave ni dobro dokumentirana, je zdajšnjo obliko verjetno dobila v cesarskih kuhinjah palače Topkapi v Konstantinoplu (sodobni Carigrad).[2][3] Sultan je janičarjem vsak 15. dan meseca ramadana v slovesnem sprevodu, imenovanem Baklava Alayı, podaril pladnje baklave.[4][5]
Trije glavni predlogi za predosmanske korenine baklave so starorimska placenta,[6] srednjeazijska turška tradicija večplastnih sladic[2] in lauzinaj.[4] Nekateri baklavo pripisujejo Asircem, po katerih naj bi jo pripravljali že v 8. stoletju pred našim štetjem.[7][8]
Obstajajo tudi nekatere podobnosti med baklavo in starogrškimi sladicami gastris (γάστρις),[9] kopte sezamis (κοπτὴ σησαμίς) in kopton (starogrško κοπτόν), ki jih najdemo v XIV. knjigi Deipnosophistae.[10][11] Vendar je tam naveden recept za nadev iz oreškov in medu z zgornjo in spodnjo plastjo medu in mletega sezama, podobno sodobnim pasteli ali halva in brez testa, vsekakor ne z listnatim testom.[12]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Isin, Priscilla Mary (2018). Bountiful Empire: A History of Ottoman Cuisine. Reaktion Books. ISBN 9781780239392. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2022. Pridobljeno 21. januarja 2021.
- ↑ 2,0 2,1 Perry, Charles. »The Taste for Layered Bread among the Nomadic Turks and the Central Asian Origins of Baklava«, v: A Taste of Thyme: Sami Zubaida, Richard Tapper), 1994. ISBN 1-86064-603-4, stran 87
- ↑ Ayşenur Akkaya; Banu Koc (2017). »Past, Present and Tomorrow of Baklava«. IRTAD Journal (August): 47-50. ISSN 2602-4462. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2022. Pridobljeno 20. novembra 2021.
- ↑ 4,0 4,1 Marks, Gil (2010). Encyclopedia of Jewish Food. Houghton Mifflin Harcourt. str. 151. ISBN 978-0470391303.
- ↑ Wasti, Syed Tanvir (2005). »Otomanski obred kraljevega mošnjička«. Middle Eastern Studies. 41 (2): 193–200. doi:10.1080/00263200500035116. S2CID 143202946.
- ↑ Patrick Faas (2003). Okoli rimske mize: (2001), str. 1: "Table Around: Food and Feasting in Ancient Rome" (Hrana in praznovanje v starem Rimu). Chicago: University of Chicago Press. str. 185f.
- ↑ »Tracing true origins of baklava, a flaky pastry«. Gulf Times. 9. februar 2018. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 1. maja 2021.
- ↑ Akkaya, Ayşenur; Koc, Banu (2017). »Past, present and tomorrow of baklava«. International Rural Tourism and Development Journal. 1 (1): 47–50. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2022. Pridobljeno 1. maja 2021.
- ↑ γάστρις Arhivirano 2021-02-25 na Wayback Machine., Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon, o Perzeju
- ↑ κοπτός Arhivirano 2021-02-24 na Wayback Machine., Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek–English Lexicon, on Perseus
- ↑ Deipnosophistae 14:647, razprava Charlesa Perryja »The Taste for Layered Bread among the Nomadic Turks and the Central Asian Origins of Baklava« v A Taste of Thyme: Culinary Cultures of the Middle East (ur. Sami Zubaida, Richard Tapper), 1994. ISBN 1-86064-603-4. str. 88.
- ↑ Charles Perry, »The Taste for Layered Bread among the Nomadic Turks and the Central Asian Origins of Baklava« v A Taste of Thyme: Culinary Cultures of the Middle East (ur. Sami Zubaida, Richard Tapper), 1994. ISBN 1-86064-603-4.