Bakar
Bakar | |
---|---|
45°19′N 14°32′E / 45.317°N 14.533°E | |
Država | Hrvaška |
Županija | Primorsko-goranska županija |
Mesto | Bakar |
Nadm. višina | 31 m |
Prebivalstvo (2001) | |
• Skupno | 1.566 |
Poštna številka | 51222 Bakar |
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). |
Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju. Leži ob glavni cesti Reka - Dubrovnik. Mestece v katerem živi 1187 prebivalcev (popis 2021; v zgodovini občasno tudi preko 2000), je središče mestne občine (hrv. Grad Bakar), ki šteje okoli 7.500 prebivalcev) zgrajeno amfiteatralno na severozahodnem delu 4,6 km dolgega Bakarskega zaliva. Z železniško progo zgrajeno 1931 je preko Škrljeva povezan z glavno progo Reka - Zagreb.
V rimski dobi je na mestu današnjega naselja stalo mesto Volcera. Pri arheoloških izkopavanjih leta 1800 so na lokaciji Trga odkrili nekropolo iz prve polovice 2. stoletja. V srednjem veku je bil Bakar pomembno mesto in upravno središče (občina). Začetki pomorstva in trgovine segajo v 15. stoletje, ko so Frankopani postavili več skladišč in pričeli trgovati preko morja predvsem z železom, volno, lanom, voskom in soljo.
V času uskoških vojn so Benečani blokirali Bakarsko pristanišče. Zato je v tistem času trgovina močno usahnila, kar je trajalo vse do 17. stoletja, ko je ponovno oživela predvsem z izvozom železa. V času cesarja Karla VI. se je Bakarsko pristanišče povečalo in lahko sprejelo največje ladje tistega časa. Leta 1777 je Marija Terezija razglasila Bakar za svobodno pristanišče. S tem aktom so bili postavljeni temelji velikanskemu razcvetu pomorstva in ladjedelništva. V obdobju Ilirskih provinc je pomorska dejavnost ponovno usahnila, ko pa je Bakar 1822 ponovno prišel v last hrvaškega bana je mesto doživelo največji razcvet. Ladjedelnica Mate Martljana je v letih 1850 do 1883 zgradila 60 tovornih jadrnic dolge plovbe, ostali graditelji pa še 32 jadrnic s skupno tonažo 12.000 BRT. Leta 1856 so lastniki ladij iz Bakra imeli v lasti 22 jadrnic s skupno tonažo 8320 BRT.
Stari del mesta Grad je ohranil srednjeveško urbano strukturo z ozkimi ulicami in slikovito arhitekturo. Na najvišji točki mesta stoji Kaštel, zgrajen v prvi pol. 16. stoletja, kot obrambni objekt. Na enem od stolpov je napis v glagolici iz leta 1530.
Kaštel je postopno dobival rezidencialno funkcijo, zato so ga 1830 preuredili v palačo. Pod Kaštelom stoji župnijska cerkev sv. Andrija, zgrajena 1830 na mestu starejše cerkve porušene v potresu 1750. V arhitekturnem smislu izstopa še nekaj Drugih zgradb: plovanija (zgrajena 1514), hospic (1526), nadškofija s starim grbom (1494), ter turska in rimska kuća.
Mestni muzej hrani številne arheološke zbirke, arhiv kulturno-zgodovinskega materiala, več starih umetniških slik in drugo.
V bivši zgradbi mestnega magistrata je celica v kateri je bil zaprt bivši predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
Med Drugo svetovno vojno je bilo v Bakru italijansko koncentracijsko taborišče, kjer so bili internirani prebivalci Ljubljanske pokrajine, pa tudi Hrvati in Srbi, največ hkrati je bilo v njem 893 internirancev.
Demografija
[uredi | uredi kodo]naselje | prebivalstvo 2011 |
Bakar | 1,473 |
Hreljin | 2,206 |
Krasica | 1,353 |
Kukuljanovo | 905 |
Plosna | 44 |
Ponikve | 45 |
Praputnjak | 593 |
Škrljevo | 1,344 |
Zlobin | 316 |
Pregled števila prebivalcev Bakra po letih[1] | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 | 2021 |
2169 | 1900 | 1818 | 1765 | 1870 | 2092 | 2408 | 1829 | 1458 | 1657 | 1991 | 2097 | 1609 | 1642 | 1566 | 1473 | 1187 |
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Bakar
-
Pogled iz Bakra proti jugu (Bakarski zaliv)