Badelejit
Badelejit je redek mineral cirkonijevega oksida (ZrO2 ali cirkonij), ki se pojavlja v različnih monoklinih prizmatičnih kristalnih oblikah. Je prosojen, ima visok indeks lomljivosti in je rumene, zelene ali temnorjave barve. Badelejit je nepregoren mineral, s tališčem 2700 ° C. Hafnij je zamenljiva nečistoča in je lahko prisoten od 0,1 do nekaj procentov.
Odkritje in pojav[uredi | uredi kodo]
Badelejit je bil prvič opisan leta 1892 v Ratnapura okrožju, Šri Lanka.[1] Ime je dobil po Baddeley Josephu, ki je opisal pojave minerala na Šrilanki.[2] Prav tako je bil opisan mineral iz Minas Gerais in Jacupiranga, São Paula, Brazilije, in različnih lokacij po vsem svetu.[1]
Badelejit pogosto najdemo kot odkrušena zrna v produ. Njegov primarni pojav je v visoko temperaturnih žilah rude in kot dodatni mineral v vdorih sienita, diabaza, gabra, anorthosita, carbonatita, kimberlita in lamproita (magma vdira čez razpoke skal, ker se ohlaja počasi imajo kristali čas, da zrastejo). Prav tako je bil najden v tektitesu, meteoritih in lunarnem bazalutu. Povezani minerali vsebujejo ilmenite, zirkelite, apatite, magnetita, perovskite v rudniku Jacupiranga, Brazilij; in fluorita, nefelina, pyrochlore in allanite na Monte Somma, Italija.[2]
Zaradi svoje nepregorne narave in stabilnosti v različnih pogojih, zrna Badelejita, skupaj z Cirkonom, uporabljajo za urano-svinčeve radiometrične določilnike starosti.
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Badelejit na strani Mindat
- ↑ 2,0 2,1 Badelejit v priročniku Mineralov
- ↑ Drabińska, A.; Grodecki, K.; Strupiński, W.; Bożek, R.; Korona, K. P.; Wysmołek, A.; Stępniewski, R.; Baranowski, J. M. (2010). »Growth kinetics of epitaxial graphene on SiC substrates«. Physical Review B. 81 (24): 245410. doi:10.1103/PhysRevB.81.245410.
