BS 7

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bežigrajska soseska 7
Bežigrajska soseska 7

BS 7 oziroma Bežigrajska soseska 7 (omenja se tudi kot soseska Ruski car) je blokovsko naselje v severnem delu Ljubljane, zgrajeno v začetku 70-ih letih prejšnjega stoletja, na kmetijskih površinah bližnjih vasi Ježice, Male vasi in Stožic. Sosesko kot celoto, sestavljajo tri ulice. In sicer: Bratovševa ploščad, Glinškova ploščad in Mucharjeva ulica.

Spada v četrtno skupnost Posavje, katere sedež je v tej soseski, na naslovu Bratovševa ploščad 30. V bližini pa se nahaja znamenita gostilna "Pri ruskem carju".

Mimo soseske je speljana Dunajska cesta, po kateri v središče mesta skozi naselje potekajo mestne avtobusne linije št. 6, 8, in 11. Liniji 14 in 18 pa pripeljeta iz Slovenčeve ulice. Linija 14 po Čerinovi ulici in skozi Ježico proti Savljam, linija 18 pa po Ulici 7. septembra na Dunajsko cesto in proti Stožicam.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ruralno z urbanim

Soseska BS 7 je bila zgrajena na nekdanjih kmetijskih površinah okoliških vasi, v času socializma. Odvzem zemlje za gradnjo stanovanj je pomenil hud udarec za kmečko prebivalstvo. Novo nastajajoče mesto se je takrat šele približalo vasem kot so Ježica, Mala vas, Savlje. Dotlej je bil med mestom in vasmi 3-4 km dolg pas polj. Z izgradnjo blokovskega naselja pa so se vasi dokončno povezale z mestom Ljubljano in počasi začele izgubljati svojo podeželsko identiteto.

Soseska je bila zasnovana kot megastruktura ob dveh ulicah, ki sta njen vodilni motiv. Urbanisti so na njej želeli preizkusiti dinamično metodo načrtovanja. Določili so ključne oporne točke in oblikovalske elemente, ki povezujejo sosesko v celoto, znotraj teh okvirov pa dopustili raznoliko oblikovanje. Ulica in trg sta bila dva vodilna mestna motiva. Slednja predstavljata socialni prostor, kjer se odvijajo različni programi in funkcije, ki polnijo sosesko z življenjem. Pomemben element soseske je park s skrbno oblikovanim reliefom in skupinami dreves, ki je umeščen med 3 ulice in sicer Bratovševo in Glinškovo ploščad ter Mucharjevo ulico. Soseska je delo treh arhitektov: Marjan Bežan, Braco Mušič, Nives Starc, zmagovalcev držanega natečaja iz leta 1967. Stanovanjski bloki so bili zasnovani v enovitem arhitekturnem izrazu – oblikovno, volumsko in barvno zelo usklajeni, povezani z močnim urbanističnim motivom. Silhueta soseske sledi strukturi Kamniških Alp v ozadju. V oblikovanje so vključeni pogledi na okoliške dominante. Kljub temu da je osrednji motiv soseske nedokončan, predstavlja soseska enega najkvalitetnejših primerov visoke goste zazidave v Sloveniji. Zasnova naselja je po zgledu švedske in danske arhitekture. Zgrajena je med letoma 1968 in 1979. Po izgradnji je število prebivalcev na tem območju izjemno naraslo. Priseljevati so se pričeli ljudje iz vseh koncev Slovenije in drugih krajev takrat skupne države Jugoslavije.

V soseski se nahaja več gostinskih objektov, trgovin, poslovnih prostorov in prostorov za druge dejavnosti. V naselju je tudi mednarodna osnovna šola, knjižnica in lekarna. Pod Bratovševo ploščadjo so garaže, okoli ostalih blokov pa več parkirišč. V osrednjem parku so rekviziti za šport in rekreacijo ter otroška igrala. V naselju pa se nahaja tudi prostor za vrtičke, osnovan na bivšem vojaškem odpadu. Bratovševa ploščad pa poznana predvsem po tem, saj je bila prizorišče snemanja znanega slovenskega filma Sreča na vrvici.

Problematika[uredi | uredi kodo]

Glinškova ploščad

Soseska BS 7 je s strani arhitektov označena kot ena najkakovostnejših stanovanjskih zazidav v Sloveniji. Kljub temu med laiki oz. prebivalci soseske in okolice ne dosega vedno velikega občudovanja. Njeni visoki bloki, vidni daleč na okoli, so za nekatere prizor, ki kazi okolico, njene ploščadi pa ustvarjajo občutek betonske džungle. Ulice so z starostjo postale dotrajane, določeni predeli pa zanemarjeni, kar ustvarja še slabšo podobo in dodaten odpor določenega prebivalstva.

Problem predstavlja tudi 12.000 kvadratnih metrov velika ploščad, pod katero je 440 garažnih prostorov. Dokler je bila ploščad nova, ni bilo posebnih težav, toda z leti se je posedla in na več mestih počila. Z zelenic, urejenih na strehi podzemnih garaž, je začelo zamakati v garaže (na stropu so se naredile razpoke in pojavili kapniki), na asfaltiranem površju so zaradi nepravilnega odvajanja meteorne vode nastajajo luže.

Zaradi neurejenega lastništva ploščadi (ni bilo jasno, kaj so zasebne in kaj javne površine) so se njenega vzdrževanja otepali tako stanovalci in njihovi upravniki kot tudi občina. Šele leta 2012 so se stvari tako uredile, da odtlej tam skrbi občina za pometanje in urejanje zelenic ter praznjenje košev, nedavno pa so z mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) izdelali tudi osnutek projekta za prenovo Bratovševe ploščadi. Sanacija ploščadi, pa bo izvedena v letu 2018. File:Vrtički ob Kamniški progi.jpg|thumb|Vrtički ob Kamniški progi]] V velikem obsegu trenutno poteka energetska sanacija blokov, pri čemer pa ni nobenih pravnih aktov, ki bi določali pravila glede barv novih fasad. Tako se upravniki in izvajalci energetskih sanacij odločajo po svoje in ne gledajo na skladnost barv s sosednjimi bloki ter na prvotne barve. Rezultat vsega so bloki mnogih barv, ki pačijo samo podobo soseske ter spreminjajo originalno podobo soseske kakršno so si zamislili arhitekti. Kljub protestu prebivalcev se v tej smeri za enkrat še ni naredilo prav nič.

Park na Mucherjevi ulici

Večji park med ulicami, ki je namenjen predvsem preživljanju prostega časa, na kateremu se nahajajo tudi igrala za otroke, je bil dalj časa močno obremenjen z pasjimi iztrebki, saj je sprehajanje psov v soseski precej popularno. Do neke mere se je v zadnjih letih to uredilo z postavitvijo košev za pasje iztrebke.

Kljub naseljevanju v mesto je med prebivalci soseske opazna želja po kosu svoje zemlje in pridelovanju lastne hrane. Tako so kmalu po izgradnji blokov nastali v okolici nelegalni vrtički, ki so običajno zasedli neuporabljene površine. Določen del teh površin je namenjen vrtičkarjem, kot je nekdanji vojaški odpad. Drug del pa obsega površine ob železnici, ki so last slovenskih železnic. Ljudje so se z izkopavanjem brežin, s svojimi vrtički prebili kar do Saveljskega mostu.

Imena ulic[uredi | uredi kodo]

Bratovševa ploščad – imenovana po Francu Bratovšu, rojenem 1920 v Stožicah. Bil je aktivist OF in član KPS od 1941, prvoborec, kurir glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Med vojno so ga zajeli Italijani, bil je tudi zaprt v Italiji. Po osvoboditvi je ostal oficir JLA in nosilec partizanske spomenice. Umrl je leta 1956 v Ljubljani.

Parkirišče na Glinškovi ploščadi

Glinškova ploščad – imenovana po Miru Glinšku – Robiju rojenem 1924 v Srednji vasi pri Kamniku. Kot dijak je živel v Mali vasi. Bil je mladinski aktivist OF od 1941 in borec od 1942. Padel je v Šentlovrencu na Dolenjskem leta 1943 kot 19 letni fant.

Mucherjeva ulica – imenovana po Antonu Mucherju – Muhcu, rojenem 1927 na Vrhniki, vajencu z Ježice, aktivistu mladinske OF in skojevcu od 1941, borcu in mitraljezcu. Padel v bojih pri Žužemberku leta 1943 kot 16 leten fant.


Viri[uredi | uredi kodo]

• Urbano življenje ob kmetijah ali ruralno življenje ob stolpnicah? Dilema jasne ločnice med urbanim in ruralnim

• Planišček anja. 2015. Mavrični terorizem v soseskah. Energetska sanacija v BS-7. Trajekt