Seznam slovenskih pasem domačih živali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Avtohtona pasma)
Galerija šestih slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (lipicanec, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, kraški ovčar, cikasto govedo in kranjska sivka).

Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasme udomačenih živali.[1][2] Sem sodijo vse tiste pasme domačih živali, ki so v Sloveniji lokalno prilagojene (avtohtone po svojem izvoru ali jih uvrščamo med tradicionalne pasme).[2][3] Med slovenske avtohtone pasme domačih živali po širši klasifikaciji spada 15 (ali 16) pasem, medtem ko je tradicionalnih 13.[4][5][6]

Slovenske avtohtone pasme so štajerska kokoš,[5] bosanski planinski konj,[7] lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, cikasto govedo, krškopoljski prašič, belokranjska pramenka, bovška ovca, jezersko-solčavska ovca, istrska pramenka,[5] oplemenjena jezersko-solčavska ovca,[8] drežniška koza, kraški ovčar in kranjska čebela (ponekod je vključena tudi soška postrv[2][9]).[5] Med slovenske tradicionalne pasme sodijo slovenska grahasta kokoš, slovenska pozno operjena kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska srebrna kokoš, haflinški konj, ljutomerski kasač, lisasto govedo, rjavo govedo, slovenska landrace – linija 11, slovenska landrace – linija 55, slovenski veliki beli prašič, slovenska sanska koza in slovenska srnasta koza.[5]

Delitev slovenskih pasem[uredi | uredi kodo]

Slovenske pasme:[2][10][11]

  • Lokalne (lokalno prilagojene) pasme
    • Avtohtone pasme
    • Tradicionalne pasme
  • Tujerodne pasme
    • Alohtone pasme
    • Eksotične pasme

Avtohtone pasme[uredi | uredi kodo]

Med avtohtone pasme sodijo vse tiste pasme domačih živali, ki izvirajo iz slovenskega območja (so v preteklosti nastale na območju današnje Republike Slovenije)[1] in o njihovem poreklu pričajo zgodovinski viri.[2] Nekatere avtohtone pasme so čezmejne in so se razvijale v različnih državah, kar pomeni, da se jih lahko kot avtohtone priznava v več državah.[7]

Med pogoje, ki opredeljujejo in določajo status avtohtone pasme, med drugim sodijo vodenje rodovniške knjige in vzpostavitev ustreznega pasemskega standarda ter nadziran in omejen vnos genov drugih pasem iste vrste.[12] Vzrejo in s tem povezana opravila pasme se mora v selekcijskih knjigah spremljati vsaj pet generacij živali, da pasma zadosti minimalnim kriterijem.[2] Pasma mora najprej imeti status tradicionalne pasme.[10]

Perutnina[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Štajerska kokoš[12] Štajerka,[13] štajarska kokoš, staroštajerka, staroštajerska kokoš, celjska kokoš, kmečka kokoš, štajerska kmečka kokoš, domača šopka, štajerska deželna kokoš, hasnovita štajerska kokoš, domačegrudna kokoš, sulmtaler, sulmdolka, sulmtalka, sulmska kokoš, sulmtalska kokoš[2] Gallus gallus domesticus Slovenija (predvsem slovenska Štajerska med Muro in Savo[12]) in avstrijska zvezna dežela Štajerska[14] Okrog 1650 v Sloveniji (l. 2020)[15] V osnovi so bile tri barvne različice: rdeča/rjava, bela in grahasta (kukavičja). Rdečo se dalje deli na jerebičasto, rdeče rjavo in rumenko ali pšenično kokoš.[12] Ohranjenega je največ jerebičastega odtenka štajerke.[16]

Konji[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Bosanski planinski konj[7] Bosanski konj,[17] planinski konj, domači konj[18] Equus caballus Balkanski polotok,[19] avtohtona pasma držav nekdanje Jugoslavije[20] Okrog 300 na svetu[19] Najstarejša avtohtona pasma konj na Balkanskem polotoku.[17] Bosanski planinski konj sprejet med avtohtone pasme v Sloveniji kljub nekaterim pomislekom.[7] V Sloveniji naj bi se pasma prvič pojavila v 15. stoletju, ko je prišla z Uskoki.[17]
Lipicanski konj[5] Lipicanec[21] Equus caballus Lipica, slovenski Kras[5] Okrog 1220 v Sloveniji (l. 2020)[22] Toplokrvni konj. Žrebeta so najprej vranci, rjavci in lisjaki, nakar z leti osivijo.[5]
Posavski konj[5] Posavec[23] Equus caballus Porečje Save, v glavnem Posavje[5] Okrog 1910 v Sloveniji (l. 2020)[24] Manjši hladnokrvni konj. Pojav spolne dvoličnosti; samci robustnejši od samic.[5]
Slovenski hladnokrvni konj[5] Equus caballus Severovzhodna Slovenija in Gorenjska[25] Okrog 3050 v Sloveniji (l. 2020)[25] Rjavi, lisičji ali črni hladnokrvni konj srednjega okvirja.[5]

Govedo[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Cikasto govedo[5] Cika[26] Bos taurus Severozahodna Slovenija (alpski predeli in Bohinj)[5] Okrog 5530 v Sloveniji (l. 2020)[27] Ločimo dve geografski podskupini, tolminsko in bohinjsko cikasto govedo.[28]

Prašiči[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Krškopoljski prašič[5] Črnopasasti prašič,[29] pasasti prašič, prekasti prašič, prekec,[30] KP[31] Sus scrofa domestica Dolenjska (predvsem jugovzhodni del)[29] Okrog 2530 v Sloveniji (l. 2020)[32] Pasma je še posebej prepoznavna po neprekinjenem rožnatem pasu, ki teče čez prašičeva pleča in prednje noge. Drugi deli telesa so črnikasti.[5]

Ovce[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Belokranjska pramenka[5] Ovca BP[33] Ovis aries Ob reki Kolpi med Vinico, Adlešiči in Črnomljem (ime dobila po Beli krajini)[34] Okrog 1135–1200 v Sloveniji (l. 2020)[35] Večinoma črna ušesa, črnina (pike ali lise) tudi okoli oči in po nogah.[34]
Bovška ovca[5] Trentarka (v dolini Trente),[36] ovca B[37] Ovis aries Soška dolina, Bovec, Tolmin[5] Okrog 2930–3800 v Sloveniji (l. 2020)[38] Bele ovce, pa tudi črnobele in rjave.[36]
Istrska pramenka[5] Ovca IP,[39] istrijanka, primorska ovca, ovca surove volne, kraška ovca[40] Ovis aries Kras in Istra[5] Okrog 930–1100 v Sloveniji (l. 2020)[41] Belo obarvane ovce, ki imajo črnikaste pike po glavi in trupu. Poznani tudi črni osebki. Značilnost te pasme so slabo poraščene noge.[42]
Jezersko-solčavska ovca[5] Ovca JS[43] Ovis aries Vzhodni predeli slovenskih Alp[5] Okrog 5150–15 000 v Sloveniji (l. 2020)[44] Belo obarvane ovce jezersko-solčavske pasme imajo navadno potemnjen predel okrog oči in pod njimi (t.i. solza). Črnikaste so tudi konice ušes.[5]
Oplemenjena jezersko-solčavska ovca[5][8] Ovca JSR[45] Ovis aries Posledica križanja slovenske jezersko-solčavske ovce z romanovsko ovčjo pasmo[5] Okrog 92 000 v Sloveniji (l. 2003),[46] najštevilčnejša slovenska ovčja pasma[45] Bela volna, zaradi vpliva romanovske ovce se pojavljajo tudi temnejši osebki.[5]

Koze[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Drežniška koza[5] Bovška koza,[47] koza DR[48] Capra hircus Posočje[49] (Bovec in Drežnica)[5] Okrog 880–900 v Sloveniji (l. 2020)[50] V preteklosti je bil v Bovcu rejen predvsem mlečni tip, v Drežnici pa mesni.[5]

Psi[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znastveno ime Izvor Število Slika Opombe
Kraški ovčar[5] Kraševec,[51] ilirski ovčar[52] Canis familiaris Kras[5] Okrog 820 v Sloveniji (l. 2020)[53] Prvotno pastirska pasma.[5] Spada med molosoidne pasme psov (druga skupina FCI).[54]

V preteklosti so slovenski kinologi pomembno prispevali k vzreji treh dodatnih jugoslovanskih pasjih pasem, ki jih je Mednarodna kinološka zveza prisodila Hrvaški in Črni gori.[28] Mednje sodijo črnogorski planinski gonič (planinski gonič ali koroški žigec), ki sedaj pripada Črni gori,[55] in posavski[56] ter istrski (resasti in kratkodlaki) gonič – oba v lasti Hrvaške.[57][58]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znastveno ime Izvor Število Slika Opombe
Kranjska čebela[5] Kranjska sivka,[59] kranjica,[60] koroška čebela, karnika, noriška čebela, sivka[61] Apis mellifera carnica Kranjska[62] Okrog 12 500 čebelnjakov, 40 000 čistopasemskih matic in 90 000 čebeljih družin v Sloveniji[63] Kranjska sivka ima status podvrste medonosne čebele.[5] Obravnava se tudi kot pasma.[63]

Po nekaterih klasifikacijah med nabor slovenskih avtohtonih pasem sodi tudi soška postrv (Salmo marmoratus).[2][9]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Soška postrv[9] Salmo marmoratus/ Salmo trutta marmoratus Endemit jadranskega porečja[64] (predvsem Soča[65]) Ločimo dva različno obarvana tipa; postrvi tipa Zadlaščica so marmorirane, pri tipu Idrijca so ribe marmorirane in imajo rdeče pege ter pike, ki so navadno zgoščene na predelu ribje pobočnice.[64]

Tradicionalne pasme[uredi | uredi kodo]

Slovenska tradicionalna pasma se od avtohtone razlikuje po tem, da v osnovi ni nastala na Slovenskem (po svojem poreklu je tuja), a se jo kljub temu v slovenskih pokrajinah goji že dovolj dolgo.[1]

Uradni list RS, št. 77/04, z naslovom Seznam avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, določa, da med slovenske tradicionalne pasme prištevamo vse tiste tuje pasme živali, ki jih slovenski rejci neprekinjeno gojijo in selekcionirajo ter nadzorujejo vsaj trideset let (velja za perutnino, prašiče, ovce, koze[1] in govedo[2]) oziroma petdeset let (preostale vrste).[1] Za tovrstne pasme more biti dostopna slovenska rejska dokumentacija, ki dokazuje, da se vzrejo pasme in s tem povezana opravila spremlja že vsaj pet generacij živali.[2]

Med dodatne pogoje spada tudi zahtevek po ustreznem poimenovanju tradicionalne pasme; ta mora namreč v svojem domačem imenu vključevati besedo »slovenska» (-i, -o) ali kakšno drugo ime slovenskega kraja.[2]

Perutnina[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Slovenska grahasta kokoš[5][12] SGK[66] Gallus gallus domesticus Vzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz grahaste in bele plimutke[5] Okrog 1270 v Sloveniji (l. 2020)[67] Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske grahaste kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux črna (prelux-Č). Prelux grahasta (prelux-G) je rezultat parjenja petelina slovenske grahaste kokoši in kokoši slovenske rjave kokoši.[68] Predvsem prireja jajc (lahka pasma).[12]
Slovenska pozno operjena kokoš[5][12] SPOK[69] Gallus gallus domesticus Vzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz ameriške bele plimutke[5] Okrog 340 v Sloveniji (l. 2020)[70] Služi proizvodnji pitovnih piščancev (prelux-BRO) – brojlerjev.[5] Pasma težkega tipa.[12]
Slovenska rjava kokoš[5][12] SRK[66] Gallus gallus domesticus Vzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz ameriške kokoši pasme rodajland[5] Okrog 2910 v Sloveniji (l. 2020)[71] Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske srebrne kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux rjava (prelux-R). Prelux grahasta (prelux-G) je rezultat parjenja petelina slovenske grahaste kokoši in kokoši slovenske rjave kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske grahaste kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux črna (prelux-Č).[68] Predvsem prireja jajc (lahka pasma).[12]
Slovenska srebrna kokoš[5][12] SSK[66] Gallus gallus domesticus Vzrejena na Oddelku za zootehniko, BF UL, iz več zarodnikov[5] Okrog 920 v Sloveniji (l. 2020)[72] Služi proizvodnji komercialnih kokoši. Rezultat križanja kokoši slovenske srebrne kokoši s petelinom slovenske rjave kokoši je t. i. prelux rjava (prelux-R).[68] Predvsem prireja jajc (lahka pasma).[12]

Nekdaj sta se med slovenske tradicionalne pasme perutnine uvrščali tudi dve dodatni pasmi težkega tipa, slovenska zgodaj operjena kokoš in slovenska pitovna kokoš.[2][73] V letu 2013 so ti dve mesni kokoši zaradi finančnega primanjkljaja na področju selekcije odstranili iz seznama težkih lokalno prilagojenih kokošjih pasem, kjer je danes zavedena le slovenska pozno operjena kokoš.[12]

Konji[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Haflinški konj[5] Haflinger[74] Equus caballus Tirolska[5] Okrog 300 000 živali po celem svetu,[5] v Sloveniji okrog 570 (l. 2020)[75] Pasma je nastala s križanjem arabskih žrebcev in alpskih tovornih kobil.[5]
Ljutomerski kasač[5] Ljutomerec[76] Equus caballus Ljutomer[77] Okrog 400 v Sloveniji (l. 2020)[78] Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi ljutomerski kasač izpolnjeval pogoje za pridobitev naziva slovenske avtohtone pasme.[77]

Govedo[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Lisasto govedo[5] Bos taurus Zahodna Švica, iz švicarskega simentalskega goveda[5] Več kot 200 000 v Sloveniji (l. 2020)[79] Tipične rjave krave z belimi lisami.[5]
Rjavo govedo[5] Slovensko rjavo govedo,[46] sivka, sivorjavo govedo[80] Bos taurus Švica, avstrijski deželi Vorarlberg in Tirolska, nemška Bavarska[5] Okrog 23 000 v Sloveniji (l. 2020)[81] Rjava do siva krava mlekarica. Značilnost te pasme je izrazit prsni koš.[5]

Prašiči[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Slovenska landrace – linija 11[5] Slovenski landrace linija 11,[82] švedska landrace,[83] švedska landras[46] Sus scrofa domestica Švedska, Norveška in Danska[5] Okrog 4890 v Sloveniji (l. 2020)[84] Srednje veliki prašiči bele barve, namenjeni prireji mesa.[85]
Slovenska landrace – linija 55[5] Nemška landrace,[83] nemška landras[46] Sus scrofa domestica Nemčija[5] Okrog 45 v Sloveniji (l. 2020)[86] Značilna po svoji visoki rastni zmogljivosti.[5]
Slovenski veliki beli prašič[5] Large white, Yorkshire, Edelschwein,[83] veliki jorkšir,[87] slovenska velika bela (linija 22)[85] Sus scrofa domestica Velika Britanija[5] Okrog 870 v Sloveniji (l. 2020)[88] Bela pasma velikih prašičev.[87]

Koze[uredi | uredi kodo]

Ime Druga imena Znanstveno ime Izvor Število Slika Opombe
Slovenska sanska koza[5] Koza SA[89] Capra hircus Dolina Saanen v Švici[5] Okrog 4700 v Sloveniji (l. 2003)[46] Bela pasma, nastala s križanjem domačih koz (domača križana koza in bela balkanska koza) s švicarsko sansko kozo.[5]
Slovenska srnasta koza[5] Koza SR[90] Capra hircus Alpe[5] Okrog 15 800 v Sloveniji (l. 2003),[46] najštevilčnejša pasma koz v Sloveniji[90] Koze so oplemenjevali s srnastimi pasmami Nemčije in Francije. Raznobarvne živali; vse od sive do svetlih in temnih rjavih odtenkov. Na hrbtu je velikokrat črna linija.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Seznam avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali«. pisrs. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Lojen, Karolina (2010). »Pregled zgodovinskih virov o slovenski avtohtoni pasmi - štajerska kokoš : diplomsko delo, univerzitetni študij«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  3. ↑ »Working definitions for use in developing country reports and providing supporting data«. www.fao.org. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  4. ↑ Čokl, Andreja (2. junij 2020). »13 avtohtonih, 14 tradicionalnih …«. Radio Prvi. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  5. ↑ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 5,15 5,16 5,17 5,18 5,19 5,20 5,21 5,22 5,23 5,24 5,25 5,26 5,27 5,28 5,29 5,30 5,31 5,32 5,33 5,34 5,35 5,36 5,37 5,38 5,39 5,40 5,41 5,42 5,43 5,44 5,45 5,46 5,47 5,48 5,49 5,50 5,51 5,52 5,53 5,54 5,55 5,56 5,57 5,58 5,59 5,60 5,61 5,62 5,63 5,64 5,65 5,66 5,67 5,68 Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014). Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 28.09.2021.
  6. ↑ »Danijela Bojkovski: "Avtohtone pasme so naložba za prihodnost"«. www.vecer.com. 12. oktober 2021. Pridobljeno 18. oktobra 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Zapisnik 6. seje Sveta za Živinorejo. 6.7.2021. Pridobljeno 18.10.2021.
  8. ↑ 8,0 8,1 Zapisnik 5. seje Sveta za Živinorejo. 11.5.2021. Pridobljeno 18.10.2021.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 »Zakon o živinoreji (ZŽiv)«. pisrs. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji«. pisrs. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  11. ↑ Šalehar, Andrej; Kompan, Drago; Kastelic, Miran; Malovrh, Špela (2006). Lokalne pasme: opisi, podpore in definicije. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. OCLC 455948414.
  12. ↑ 12,00 12,01 12,02 12,03 12,04 12,05 12,06 12,07 12,08 12,09 12,10 12,11 12,12 Holcman, Antonija; Terčič, Dušan; Salobir, Janez; Zorman-Rojs, Olga (2020). Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas. ISBN 978-961-203-484-9. OCLC 1146270237.
  13. ↑ »Fran/iskanje/štajerka«. Fran. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  14. ↑ »Poultry Breeds -Styrian Chickens — Breeds of Livestock, Department of Animal Science«. afs.okstate.edu. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  15. ↑ »Štajerska kokoš / Slovenia (Chicken)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2021. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  16. ↑ »Štajerska kokoš«. Genska banka. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Trobič, Milan. »Bosanski konji«. Pridobljeno 18. oktobra 2021.
  18. ↑ »Martin Krpan je imel bosansko kobilico«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. oktobra 2021.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Bosanski planinski konj – Najstarejša avtohtona pasma na Balkanu v izumiranju« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 18. oktobra 2021.
  20. ↑ »Bosnian Mountain Horse - Horse Podcast«. Equestrian Adventuresses™ (v ameriški angleščini). 9. junij 2021. Pridobljeno 18. oktobra 2021.
  21. ↑ »Kobilarna Lipica - Lipicanec iz Lipice "440. let"«. www.lipicanec.si. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  22. ↑ »Lipicanski konj / Slovenia (Horse)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2021. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  23. ↑ »posavec.si«. www.posavec.si. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  24. ↑ »Posavski konj / Slovenia (Horse)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2021. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  25. ↑ 25,0 25,1 »Slovenski hladnokrvni konj / Slovenia (Horse)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2021. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  26. ↑ »Hlevske živali (LO.POLIS Portal)«. web.lopolis.si. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  27. ↑ »Cikasto govedo / Slovenia (Cattle)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2021. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  28. ↑ 28,0 28,1 Krajnc Šlamberger, Vanina (2009). »Slovenske avtohtone pasme domačih živali : diplomsko delo«. dk.um.si. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  29. ↑ 29,0 29,1 »Krškopoljski Prašiči«. www.prasici.com. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  30. ↑ »Krškopoljski prašič | Genska banka«. www.genska-banka.si. Pridobljeno 22. decembra 2021.
  31. ↑ Urankar, Janja; Malovrh, Špela; Kovač, Milena (2013). »Dispersion parameters for litter size and teat number in Krškopolje pig«. 8th International Symposium on the Mediterranean Pig, Slovenia, Ljubljana, October 10th-12th, 2013. Zv. suppl 4. Biotehniška fakulteta. str. 57–60.
  32. ↑ »Krškopoljski prašič / Slovenia (Pig)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2021. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  33. ↑ »Belokranjska pramenka (BP)«. Drobnica. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  34. ↑ 34,0 34,1 »Belokranjska pramenka«. Genska banka. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  35. ↑ »Belokranjska pramenka / Slovenia (Sheep)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  36. ↑ 36,0 36,1 »Bovška ovca«. Genska banka. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  37. ↑ »Bovška ovca (B)«. Drobnica. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  38. ↑ »Bovška ovca / Slovenia (Sheep)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  39. ↑ »Istrska pramenka (IP)«. Drobnica. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  40. ↑ »Kraška ovca ali istrska pramenka«. www.triglavskazakladnica.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  41. ↑ »Istrska pramenka / Slovenia (Sheep)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  42. ↑ »Istrska pramenka«. Genska banka. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  43. ↑ »Jezersko-solčavska ovca (JS)«. Drobnica. Pridobljeno 28. septembra 2021.
  44. ↑ »Jezersko-solčavska ovca / Slovenia (Sheep)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  45. ↑ 45,0 45,1 »Oplemenjena jezersko-solčavska ovca (JSR)«. Drobnica. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  46. ↑ 46,0 46,1 46,2 46,3 46,4 46,5 Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic (2003). Pridobljeno 29.09.2021.
  47. ↑ Razingar, Rok (2009). »Telesne mere in značilnosti drežniške koze : diplomsko delo, visokošolski strokovni študij«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 6. novembra 2021.
  48. ↑ »Drežniška koza (DR)«. Drobnica. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  49. ↑ »Drežniška koza«. Genska banka. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  50. ↑ »Drežniška koza / Slovenia (Goat)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  51. ↑ »O kraševcu | Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  52. ↑ »Pasma: Kraški ovčar (Kraševec)«. www.mrpet.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  53. ↑ »Kraševec / Slovenia (Dog)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  54. ↑ »Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs«. www.fci.be. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  55. ↑ »CRNOGORSKI PLANINSKI GONIC«. www.fci.be. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  56. ↑ »POSAVSKI GONIC«. www.fci.be. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  57. ↑ »ISTARSKI OSTRODLAKI GONIC«. www.fci.be. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  58. ↑ »ISTARSKI KRATKODLAKI GONIC«. www.fci.be. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  59. ↑ »Čebelarska zveza Slovenije«. www.czs.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  60. ↑ »Fran/iskanje/kranjica«. Fran. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  61. ↑ »Čebelarski terminološki slovar | ZRC SAZU«. isjfr.zrc-sazu.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  62. ↑ »Slovenija - domovina kranjske čebele«. www.kranjska-cebela.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  63. ↑ 63,0 63,1 »Kranjska čebela«. Genska banka. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  64. ↑ 64,0 64,1 »Soška postrv – Ribiška družina Tolmin«. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  65. ↑ Rozman (genetik.), Tamara (2002). Genetska raznolikost soške postrvi (Salmo marmoratus) v Sloveniji: magistrsko delo. T. Jug.
  66. ↑ 66,0 66,1 66,2 Urbanija, Petra (2016). »Kognitivne sposobnosti slovenskih lokalnih pasem kokoši : diplomsko delo, visokošolski strokovni študij«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 13. novembra 2021.
  67. ↑ »Slovenska grahasta kokoš / Slovenia (Chicken)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  68. ↑ 68,0 68,1 68,2 »Rjava, črna, grahasta, marogasta«. zurnal24.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  69. ↑ Šubic, Alenka (2016). »Vpliv pasme in starosti kokoši na razmerje med količino rumenjaka in beljaka v jajcu : diplomsko delo, visokošolski strokovni študij«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 3. decembra 2021.
  70. ↑ »Slovenska pozno operjena kokoš / Slovenia (Chicken)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  71. ↑ »Slovenska rjava kokoš / Slovenia (Chicken)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  72. ↑ »Slovenska srebrna kokoš / Slovenia (Chicken)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  73. ↑ »Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (ZKme-1_PEPPKPZ)«. zakonodaja.com. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  74. ↑ Rejski program za pasmo haflinški konj Arhivirano 2021-09-29 na Wayback Machine. (2017). Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger. Pridobljeno 29.09.2021.
  75. ↑ »Haflinški konj / Slovenia (Horse)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  76. ↑ »Vrhunski športnik na štirih nogah: hiter, drzen, močan in avtohton«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  77. ↑ 77,0 77,1 Šalehar, A., Malovrh, Š. (2014). Ljutomerski kasač - avtohtona ali tradicionalna pasma? Pridobljeno 29.09.2021
  78. ↑ »Ljutomerski kasac / Slovenia (Horse)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  79. ↑ »Lisasto govedo / Slovenia (Cattle)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  80. ↑ »Rjavo govedo – Rjava je ta'prava«. Pridobljeno 22. novembra 2021.
  81. ↑ »Rjavo govedo / Slovenia (Cattle)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  82. ↑ »Pasme merjascev, ki so na voljo na osemenjevalnem centru Ptuj«. KGZS. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  83. ↑ 83,0 83,1 83,2 Selekcijska piramida. Pridobljeno 29.09.2021.
  84. ↑ »Slovenian landrace (line 11) / Slovenia (Pig)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  85. ↑ 85,0 85,1 Slovenska prašičereja (2012). Kmetijsko gospodarska zbornica. Pridobljeno 29.09.2021.
  86. ↑ »Slovenian landrace (line 55) / Slovenia (Pig)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  87. ↑ 87,0 87,1 »Pasme prašičev«. agri.bf.uni-lj.si. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  88. ↑ »Slovenski veliki beli prašič / Slovenia (Pig)«. fao-dadis-breed-detail.web.app. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2021. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  89. ↑ »Slovenska sanska koza (SA)«. Drobnica. Pridobljeno 29. septembra 2021.
  90. ↑ 90,0 90,1 »Slovenska srnasta koza (SR)«. Drobnica. Pridobljeno 29. septembra 2021.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_slovenskih_pasem_domačih_živali&oldid=6120944«