Pojdi na vsebino

Avtoceste na Madžarskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avtoceste na Madžarskem januarja 2024. Temno modre črte prikazujejo odseke v uporabi, turkizne črte pa odseke v gradnji ali predvidene avtoceste.

Avtoceste na Madžarskem so ceste z dvojnimi voznimi pasovi z omejenim dostopom, ločene z zunajnivojskimi križanji z nadzorovanim dostopom, zasnovane za visoke hitrosti. Madžarska zakonodaja te prometnice deli na dve kategoriji: avtoceste (madžarsko autópálya) in hitre ceste (madžarsko autóút).

Glavne razlike so, da imajo avtoceste odstavne pasove, najvišja dovoljena hitrost pa je 130 km/h, medtem ko so hitre ceste lahko zgrajene brez odstavnih pasov, hitrost na njih pa je omejena na 110 km/h.

Po podatkih državnega podjetja za upravljanje in vzdrževanje cest Magyar Közút Nonprofit Zrt. je celotna dolžina madžarskega avtocestnega sistema leta 2022 znašala 1.855 km.[1] Razvoj omrežja se je začel leta 1964 z gradnjo avtoceste M7, ki je do leta 1975 povezala Budimpešto z Blatnim jezerom. Skupna dolžina sistema je leta 1980 dosegla 200 km, leta 1998 presegla 500 km in leta 2007 dosegla 1.000 km.

Madžarsko avtocestno omrežje je julija 2022 vključevalo 26 prometnic (13 avtocest in 13 hitrih cest). Med njimi jih je 13 že v celoti zgrajenih in so dosegle svojo končno načrtovano dolžino (M1, M5, M6, M7, M15, M19, M25, M30, M31, M35, M43, M51 in M70).

Kategorije cest

[uredi | uredi kodo]
Znak za avtocesto, autópálya
Znak za hitro cesto, autóút

Prometni znaki so v obliki belega polja na modri podlagi, okrajšava za obe vrsti avtocest pa je M. Na Madžarskem obstajata dve glavni kategoriji državnih cest: avtoceste (autópálya – mn. autópályák) in hitre ceste (autóút – mn. autóutak).

Avtoceste (Autópálya)

[uredi | uredi kodo]

Avtoceste so javne ceste z omejenim dostopom, rezervirane izključno za motorna vozila. Zgrajene so kot dve ločeni smerni vozišči, kjer ima vsako vsaj dva vozna pasova in utrjen odstavni pas. Od smeri nasprotnega prometa so ločene z vmesnim pasom. Na avtocestah ni nivojskih križišč z drugimi cestami, potmi ali vodnimi potmi. Opremljene so z obcestnimi počivališči, ki so dostopna samo uporabnikom avtoceste.

Hitre ceste (Autóút)

[uredi | uredi kodo]

Hitre ceste so javne ceste z omejenim dostopom, ki so po značilnostih podobne avtocestam, vendar se od njih razlikujejo v naslednjih točkah:[2]

  1. Lahko so zgrajene brez utrjenih odstavnih pasov.
  2. Občasno lahko vključujejo nivojska križišča z drugimi cestami ali prometnimi potmi.
  3. Zasnovane so za nižje potovalne hitrosti; zavoji so lahko ostrejši, vozni pasovi pa so običajno ožji (3,25–3,50 m namesto 3,50–3,75 m, kot velja za avtoceste).
  4. Na odsekih z manj prometa so lahko zgrajene le kot enopasovna vozišča (brez ločenih smeri).

Omejitve hitrosti

[uredi | uredi kodo]
Največja hitrost (km/h)
Vozilo
Avtoceste
Hitre ceste
  • Osebni avtomobil, motorno kolo, kombi do 3,5 t (ne velja za vleko prikolice)
 130 110
  • Avtobus, ki izpolnjuje dodatne tehnične zahteve
 100 80
  • Tovornjak ali kombi nad 3,5 t, avtobus
  • Vozilo z oznako za prevoz npr. nevarnega ali lomljivega tovora
  • Avtomobil, motorno kolo, kombi ali avtobus z vlečno prikolico
 80 70
Na avtocestah niso dovoljeni: pešci, kolesa, mopedi in kmetijska mehanizacija. Najnižja hitrost na avtocestah je 60 km/h, razen v izrednih razmerah (npr. sneg, led ali pokvarjeno vozilo). Prepovedano je ustavljanje (razen v nujnih primerih) in vožnja vzvratno. Ceste so zaščitene pred prehajanjem živali.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Načrtovane avtomobilske ceste bi potekale vzdolž oranžne črte. Avtor tega načrta je bil Boldizsár Vásárhelyi.

Prvi načrti za avtomobilske ceste

[uredi | uredi kodo]

Prvi nacionalni načrt za vzpostavitev avtomobilskih cest (automobil utak, autómobil-pályák) je leta 1941 v svoji doktorski disertaciji zasnoval Boldizsárja Vásárhelyija.[3] Čeprav osnutek ni predvideval opustitve radialne zasnove omrežja (kjer se vse poti stekajo v Budimpešto), je prednostno umeščal avtocestne povezave na tista območja, kjer takrat še ni bilo glavnih cest.

Načrt je predvideval več ključnih smeri:

Celoten projekt je predvideval izgradnjo 2.000 km avtomobilskih cest na takratnem državnem ozemlju (ki je bilo dvakrat večje od današnjega) in je vključeval zasnovo današnjega zunanjega cestnega obroča. Od vseh načrtov je bila uresničena le prestavitev Glavne ceste 1: katere trasi je kasneje sledila tudi novozgrajena avtocesta.

V začetku 1960ih se je začela posodobitev Avtoceste 80, ki je bila kasneje preurejena v Avtocesto M1. Projekt se je sprva izvajal kot rekonstrukcija obstoječe trase. Hkrati so potekale ostre strokovne razprave glede načrtovanja avtoceste M7 na odseku med prestolnico in Székesfehérvárjem. Prevladalo je prepričanje, da se avtocesta ne sme izogniti tako velikem mestu. Podobna razprava o umeščanju obvoznice se je desetletje pozneje ponovila pri načrtovanju obvoznice okoli mesta Gjur – takrat so se odločali med severno in južno traso.[4]

Od poznih 1960ih

[uredi | uredi kodo]
Načrti v 1970ih.

Prometna strategija iz leta 1968 je osem glavnih cest z enomestno številko določila za hrbtenico cestnega prometa. Vendar pa je po sprejetju konceptu razvoja naselij leta 1971 nastal načrt avtocestnega omrežja. Ta je poleg osmih radialnih vpadnic ter povezav proti Šopronu in severni obali Blatnega jezera vključeval tudi pomembne obvozne obroče: južni in vzhodni sektor obroča okoli Budimpešte, Gjur – Veszprém – Székesfehérvár – Dunaföldvár – Kecskemét – notranji obroč Szolnok – Eger in nekateri elementi iz zunanjega obroča, odseki Sopron – Szombathely – Nagykanizsa, Balatonlelle – Kaposvár – Pécs – Baja – Szeged – Békéscsaba – Gyula in Berettyóújfalu – Debrecen – Nyíregyháza.

Načrt je predvideval nadgradnjo cest 1, 3, 5 in 7 v avtoceste, do leta 1985 pa naj bi zgradili skupno 500 km hitrih cest. Vendar pa so takrat pustili prostorsko zasnovo države skoraj nespremenjeno: omrežje je ostalo močno centralizirano okoli Budimpešte, ceste pa so prečkale reke (npr. Donava in Tisa) izključno na točkah, kjer so mostovi že obstajali.

Po padcu komunizma

[uredi | uredi kodo]
Razvoj madžarskega avtocestnega omrežja med letoma 1964 in 2022.

Leta 1988 se je med prednostnimi nalogami pojavila zahteva po vzpostavitvi povezav evropskega standarda, ki bi podprle tranzitni promet v smereh sever–jug in vzhod–zahod. Državni program razvoja cestnega omrežja za obdobje 1991–2000, sprejet leta 1991, je sicer podprl širitev radialnih in prečnih cest, vendar je zavrnil projekt južne avtoceste (Déli autópálya), kot neizvedljiv, čeprav so zanj močno pritiskale lobistične skupine.[4]

Avtocesta M1 dosegla avstrijsko mejo leta 1996, leta 1998 ji je sledila M15 na slovaški meji , M70 pa je leta 2005 dosegla slovensko mejo. Marca 2006 je M5 dosegla srbsko mejo. Z dokončanjem mostu Zrínyi Miklós čez Muro na hrvaški meji se je M7 leta 2008 povezala z avtocestnim sistemom sosednje države. V letih 2015 in 2020 sta do romunske meje segli M43 in M4.Leto 2025 je prineslo nove povezave s sosednjimi državami, saj je bil septembra odprt zadnji odsek hitre ceste M80, potem ko je avstrijska stran odprla svojo navezovalno hitro cesto. Oktobra 2025 je hrvaško mejo dosegla tudi M6, potem ko je bila gradnja na hrvaški strani odložena. V prihodnosti bi lahko madžarsko mejo dosegle tudi avtoceste M3, M34, M60, M8, M85 in M87.

Načrtovanje hitre ceste do mesta Sombotela so obstajali že od leta 1995, sama izvedba pa je trajala desetletje (2006–2016). v 158 milijard forintov, pri čemer je 85% sredstev prispevala Evropska unija.[5] Poseben dosežek v madžarski nizkogradnji je obvoznica mesta Csorna, odprta leta 2015. Gre za prvo tovrstno rešitev v državi, kjer se hitri cesti iz različnih smeri prepleteta in nato znova razcepita. Hitri cesti M85 in M86 se na združita v skupno, 3,5 km dolgo traso s šestimi pasovi 2×3, ki z enim samim nadvozom hkrati prečka dve železniški progi.

Avtocestni sistem

[uredi | uredi kodo]

Sledi seznam vseh obstoječih, gradbenih in/ali načrtovanih avtocest na Madžarskem.

Oznaka Razred Zemljevid Trasa Skupna dolžina (km) Ostoječe Leta gradnje
(km) %
M0
Obroč okoli Budimpešte (Budapesti körgyűrű)
Biatorbágy (M1) – Törökbálint (M7) – Bp., Budafok-Tétény (M6) – Dunaharaszti (M51) – Gyál (M5) – Vecsés (M4) – Nagytarcsa (M31) – Bp., Újpalota (M3) – Bp., Újpest (M2) – Budakalász – Üröm – Budakeszi – Biatorbágy
Načrtovan odsek: Budakalász – Biatorbágy (M1)		 109 76,82 71 % 1988 –
M1
Budimpešta – Budaörs (M7) – Biatorbágy (M0) – Bicske – Tatabánya – Komárom – Gjur (M19, M85) – Mosonmagyaróvár – Levél (M15) – Hegyeshalom / meja z Avstrijo (avtocesta A 4) 160,16 160,16 100 % 1964–1996
M2
Budimpešta (M0) – Dunakeszi (M1) – Vác – Rétság – Hont (Parassapuszta) / meja z Slovaško
Načrtovan odsek: Vác – Rétság – Hont (Parassapuszta) / meja z Slovakia (hitra cesta R3)		 70 30,73 44 % 1996 –
M3
Budimpešta – Gödöllő (M31) – Hatvan – Gyöngyös – Füzesabony (M25) – Mezőcsát (M30) – Polgár – Görbeháza (M35) – Nyíregyháza – Vaja (M49) – Vásárosnamény – Beregdaróc / meja z Ukrajino
Načrtovan odsek: Vásárosnamény – Beregdaróc / meja z Ukrajino		 297 280 94 % 1978 –
M4
Budimpešta – Üllő (M0) – Cegléd – Szolnok – Törökszentmiklós – Karcag – Püspökladány – Berettyóújfalu – Nagykereki / meja z Romunijo (hitra cesta A 3)
Del trase v gradnji: Törökszentmiklós – Kisújszállás
Načrtovan odsek: Kisújszállás – Berettyóújfalu		 222,48 128,76 58 % 2005 –
M5
Budimpešta – Gyál (M0) – Lajosmizse – Kecskemét (M44) – Kiskunfélegyháza – Szeged (M43) – Röszke / meja z Srbijo (avtocesta A1) 160,92 160,92 100 % 1985–2006
M6
Budimpešta (M0) – Érd – Dunaújváros (M8) – Paks – Szekszárd – Bóly (M60) – Ivándárda / meja z Hrvaško (avtocesta A5)
 212,13 212,13 100 % 2006 – 2024
M7
Budimpešta – Budaörs (M1) – Érd (M0) – Székesfehérvár – Siófok – Balatonboglár – Balatonkeresztúr – Hollád (M76) – Nagykanizsa – Letina / meja z Hrvaško (avtocesta A4) 226,52 226,52 100 % 1964–2008
M8 /
Balatonfőkajár (M7) – Dunaújváros (M6) – Dunavecse – Kecskemét (M5, M44) – Abony (M4)
Načrtovan odsek: Balatonfőkajár – Dunaújváros, Dunavecse – Abony		 cca. 161 9,77 6 % 2007 –
M9
Szekszárd (M6) – Dusnok cca. 61 20,48 2003 –
M10
Üröm (M0) – Pilisvörösvár – Dorog (M100) cca. 34 načrtovano /
M15
Levél (M1) – Rajka / meja z Slovaško (avtocesta D2) 14,74 14,74 100 % 1996–1998
2018–2019
M19
Vstopna cesta v Gjur (M1 – Glavna cesta 1) 9,65 9,65 100 % 1975
M25
Vstopna cesta v Eger (M3 – Glavna cesta 252) 17,41 17,41 100 % 2017–2020
M30
Del Via Carpathia
Mezőcsát (M3) – Miskolc – Szikszó – Encs – Tornyosnémeti / meja z Slovaško (hitra cesta R4)		 88,54 88,54 100 % 2002–2021
M31
Del obvoznice okoli Budimpešte
(M0 – M3)		 12,41 12,41 100 % 2009–2010
M32
Abony (M4) – Jászapáti – Füzesabony (M3, M25) cca. 63 načrtovano /
M34
Vásárosnamény (M3) – Záhony / meja z Ukraine cca. 36 načrtovano /
M35
Del Via Carpathia
Görbeháza (M3) – Hajdúböszörmény – Debrecen – Berettyóújfalu (M4)		 67,79 67,79 100 % 2006–2018
M43
Szeged (M5) – Makó – Csanádpalota / meja z Romunijo (avtocesta A 1) 57,72 57,72 100 % 2005–2015
M44
Kecskemét (M5) – Lakitelek – Kunszentmárton – Szarvas – Békéscsaba – Sarkad / meja z Romunijo
Del trase v gradnji: Kecskemét (M5) – Lakitelek
Načrtovan odsek: Békéscsaba – Sarkad		 cca. 168 125 74 % 2016 –
M49
Vaja (M3) – Mátészalka – Csenger / meja z Romunijo 45 under construction 2023 –
M51
Del stare obvoznice okoli Budimpešte
(M0 – M5)		 3,6 3,6 100 % 1988
M60 /
Bóly (M6) – Pécs – Szigetvár – Barcs / meja z Hrvaško
Načrtovan odsek: Pécs – Barcs / meja z Croatia		 97 32 33 % 2007 – 2015
M70
Letina (M7) – Tornyiszentmiklós / meja z Slovenijo (avtocesta A5) 21,26 21,26 100 % 2002–2005
2017–2019
M76
Hollád (M7) – Sármellék – Zalaegerszeg – Körmend
Načrtovan odsek: Sármellék – Körmend		 cca. 82,3 8,48 10 % 2018 –
M80
Körmend – Szentgotthárd (Rábafüzes) / meja z Avstrijo (hitra cesta S 7) 28,12 28,12 100 % 2018–2021
M81
Komárom (M1) – Kisbér – Mór – Székesfehérvár – Sárbogárd (M8) cca. 114 načrtovano /
M85
Gjur (M1) – Csorna – Kapuvár – Sopron / meja z Avstrijo
Načrtovan odsek: Scarbantia rest stop – border section		 95 93 98 % 2008 – 2024
M86
Körmend – Szombathely – Répcelak – Csorna (M85) – Mosonmagyaróvár
Načrtovan odsek: Körmend – Szombathely, Csorna – Mosonmagyaróvár		 cca. 115 70,96 62 % 2008 – 2016
M87
Szombathely (M86) – Kőszeg / meja z Avstrijo
Načrtovan odsek: Szombathely – Kőszeg		 22 1 5 % 2021 –
M90
Hollád (M7-M76) – Kaposvár – Szigetvár (M60) +
Bóly (M60) – Mohács – Tompa – Szeged (M5/M43)		 cca. 90 + 131 načrtovano /
M100
Bicske (M1) – Esztergom / meja z Slovaško cca. 41 načrtovano /

Glavne avtoceste

[uredi | uredi kodo]
M1 med Budimpešto in Tatabánya

Avtocesta M1

[uredi | uredi kodo]

Avtocesta M1 spada med najstarejše avtocestne povezave na Madžarskem. Povezuje madžarsko prestolnico s severozahodnim delom Podonavja (Tatabánya, Gjuru) in vodi proti Dunaju. Je del panevropskega koridorja IV in evropskih poti E60, E65 in E75. Prometna obremenitev je visoka: pri Budimpešti dosega povprečno 75.510 vozil dnevno, pri Gjuru pa 56.421 vozil.[6] Gradnja se je začela leta 1964 in je trajala več kot tri desetletja, preden je dosegla Hegyeshalom in avstrijsko mejo. Po letu 1990 je postala najpomembnejša madžarska prometna žila proti zahodu.

Hitra cesta M2

[uredi | uredi kodo]

Hitra cesta M2 povezuje severni del Madžarske proti Banski Bistrici in Krakovu. Je del evropske poti E77. Je pomembna trasa v madžarskem avtocestnem in cestnem omrežju, saj predstavlja severno diagonalno glavno linijo prometa, ki je del Budimpešte.

Avtocesta M3

[uredi | uredi kodo]
M3 na počivališču Kisbag

Avtocesta M3 povezuje severovzhodni del Madžarske in severovzhodni del Velike madžarske nižine s Karpatsko Rutenijo. Je del srednje-vzhodnega evropskega koridorja V, ki povezuje Benetke - Trst - Ljubljano -Budimpešta- Lvov - Kijev, ter vključuje evropske poti E71, E79, E573 in E579. To je ena najpomembnejših poti v madžarskem avtocestnem omrežju, saj predstavlja jugozahodno-severovzhodno prometno diagonalo, ki se navezuje na Budimpešto. Preko Ukrajine in Slovaške ustvarja avtocestno povezavo z državami severovzhodne Evrope.

Hitra cesta/avtocesta M4

[uredi | uredi kodo]

Hitra cesta/avtocesta M4 povezuje vzhodni del Madžarske (vzhodni del Velike madžarske nižine) z Romunijo (Oradea in Cluj Napoca). Avtocesta je del evropskih cest E60 in E79. Preko Romunije M4 vzpostavlja avtocestno povezavo z državami vzhodne Evrope.

Avtocesta M5

[uredi | uredi kodo]
M5 blizu Lajosmizseja

Avtocesta M5 se začne v Budimpešti in povezuje prestolnico s Segedinom ter jugovzhodnim delom Madžarske v smeri proti Beogradu. Bila je tretja avtocesta na Madžarskem, ki je dosegla državno mejo. Avtocesta je del panevropskega koridorja X in evropske poti E75. Zgrajena je bila v 1908ih, srbsko mejo pa je dosegla marca 2006.

Avtocesta M6

[uredi | uredi kodo]
M6 blizu Százhalombatta

Avtocesta M6 se začne v Budimpešti (razcep M0-M6) in povezuje madžarsko prestolnico z Dunaújvárosom, Szekszárdom in Mohačem na desnem bregu Donave v smeri proti Osijeku in Sarajevu. Avtocesta je del evropske poti E73. Zadnji odsek do meje je bil v gradnji z načrtovanim odprtjem leta 2024, medtem ko je bila predana hrvaška stran načrtovana leto prej.

Glavni razcepi:

Avtocesta M7

[uredi | uredi kodo]
M7 pri viaduktu Köröshegy

Avtocesta M7 se začne v Budimpešti in povezuje madžarsko prestolnico z Blatnim jezerom ter jugozahodnim delom Podonavja v smeri proti Zagrebu. Je del panevropskega koridorja V in evropske poti E71. Povprečni dnevni promet je 62.779 vozil v bližini Budimpešte in 49.273 vozil na dan v bližini Székesfehérvárja.[6] Gradnja avtoceste se je začela v 1960ih, hrvaško mejo pa je dosegla oktobra 2008.

Glavni razcepi:

Avtocesta M35 tik pred Debrecenom

Velikost omrežja

[uredi | uredi kodo]
Razvoj celotne dolžine (ob koncu leta)
Leto Dolžina (km) Leto Dolžina (km) Leto Dolžina (km) Leto Dolžina (km)
19657 2005777 20131.319 20211.845
197085 2006916 20141.340 20221.875
1975132 2007993 20151.399 20231.875
1980213 20081.069 20161.432 20241.897
1985302 20091.073 20171.442 2025 1.938
1990347 20101.241 20181.479 2026 2.001
1995384 20111.279 20191.593
2000531 20121.279 20201.745
IEA-PVPS[7]

Madžarsko avtocestno omrežje od leta 1964



Cestnine

[uredi | uredi kodo]
Znak, ki označuje začetek odseka cestninske ceste.

Vozila do 3,5 tone

[uredi | uredi kodo]

Madžarski sistem pozna dve vrsti plačila cestnine (velja za motorna kolesa, osebne avtomobile, avtobuse, prikolice in kombije do 3,5 tone):

  1. časovno omejene vinjete (sistem e-vinjet)
  2. regionalne vinjete (letna vinjeta za madžarske županije)

Časovno omejene vinjete

[uredi | uredi kodo]

Za uporabo avtocest in hitrih cest na Madžarskem morajo biti vsa vozila opremljena z elektronsko vinjeto. Možen je nakup dnevne, 10 dnevne, mesečne in letne vinjete, ki velja od 1. januarja tekočega leta do 31. januarja naslednjega leta (velja 13 mesecev).[8] 10 dnevna vinjeta stane 6.400 madžarskih forintov (Ft), 10.360 Ft za 1 mesec in 57.260 Ft za eno leto.[9] Sistem uporabnine e-vinjete velja za motorna kolesa, osebna avtomobile in njihove prikolice ter tovorna vozila in avtobuse nad 3,5 tone ter njihove prikolice. Ta vozila lahko uporabljajo ceste madžarskega omrežja cestninskih avtocest izključno z vnaprej kupljenim dovoljenjem za uporabo ceste (e-vinjetami). Višina cestnine je odvisna od kategorije vozila in vrste e-vinjete. Kategorija vozila se določi na podlagi uradnega zapisa v prometnem dovoljenju, na podlagi največje dovoljene skupne teže vozila in števila oseb, ki jih lahko prevaža.[10]

Elektronske vinjete so leta 2008 nadomestile cestninsko vinjeto (autópálya matrica).[11]

Modra prometna tabla za avtocesto ali hitro cesto pomeni, da je uporaba ceste plačljiva z e-vinjeto, razen če je navedeno drugače (običajno gre za kratke odseke od meje do prvega izvoza). Odseki, ki niso del sistema e-vinjet, so posebej označeni z dodatnim prometnim znakom.

Vse vinjete se preverjajo s kamerami ANPR ali pa policija ustavi voznika in zahteva dokazilo o nakupu. Če voznik ne kupi e-vinjete, se sooči z globo v višino od 18.750 do 74.970 Ft.[12]

Regionalne vinjete

[uredi | uredi kodo]

Regionalne letne vinjete so namenjene predvsem lokalnim prebivalcem, ki avtoceste uporabljajo le na določenih odsekih znotraj ene regije.[8] Velja za cestninske hitre ceste v določeni županiji z letno veljavnostjo. To pomeni, da veljajo od trenutka nakupa (v primeru predprodaje od prvega dne tekočega leta) do polnoči 31. januarja naslednjega leta po referenčnem letu.[9]

Tedenske in mesečne vinjete začnejo veljati v trenutku nakupa (ko plačilo stopi v veljavo), razen če kupec sam ne določi poznejšega datuma začetka veljavnosti e-vinjete.

Vinjeta velja do prvega izvoza po meji županije. Spodnja tabela prikazuje, katere odseke je mogoče uporabljati z vinjetami posameznih županij:[13]

Vrsta regionalne vinjete Uporabno na odsekih Dolžina (leto 2024)
Bács-Kiskun M5 (53–140 km), M44 (30–36 km) 93 km
Baranya M6 (163–193 km), M60 (0–30 km) 60 km
Békés M44 (50–117 km) 67 km
Borsod-Abaúj-Zemplén M3 (114–175 km), M30 (celotna trasa, 88 km) 149 km
Csongrád-Csanád M5 (114–174 km), M43 (celotna trasa, 58 km) 108 km
Fejér M1 (27–56 km), M6 (25–98 km), M7 (23–90 km) 169 km
Győr-Moson-Sopron M1 (94–171 km), M15 (celotna trasa, 15 km), M19 (celotna trasa, 10 km), M85 (celotna trasa, 95 km), M86 (116–150 km) 241 km
Hajdú-Bihar M3 (164–221 km), M4 (210–241 km), M35 (celotna trasa, 68 km) 156 km
Heves M3 (39–128 km), M25 (celotna trasa, 19 km) 108 km
Jász-Nagykun-Szolnok M4 (93–117 km), M44 (30–71 km) 65 km
Komárom-Esztergom M1 (48–112 km), M19 (0–6 km) 70 km
Pest M0 (celotna trasa, 78 km), M1 (7–39 km), M2 (celotna trasa, 17–48 km), M3 (11–55 km), M4 (21–98 km), M5 (14–67 km), M6 (15–34 km), M7 (7–30 km) 357 km
Somogy M7 (80–191 km), M76 (0–8 km) 119 km
Szabolcs-Szatmár-Bereg M3 (203–280 km) 77 km
Tolna M6 (75–173 km) 98 km
Veszprém M7 (80–98 km) 18 km
Vas M86 (80–124 km) 44 km
Zala M7 (183–234 km), M70 (celotna trasa, 21 km), M76 (4–8 km) 76 km

Vozila nad 3,5 tone

[uredi | uredi kodo]

Tovornjaki morajo za uporabo avtocest in hitrih cest plačati cestnino prek aplikacije E-toll. Za tovornjake pod 3,5 tone in tovornjake nad 3,5 tone veljajo različne tarife.

Glavne ceste z 2x2 prometnimi pasovi

[uredi | uredi kodo]
Glavna cesta 5 v bližini Kecskeméta.
Glavna cesta 21 v bližini Zagyvaszántó.
Glavni članek: Ceste na Madžarskem.

Na Madžarskem je več odsekov glavnih cest z dvosmernim voznim pasom, ki so v večini vidikov podobni hitrim cestam, vendar dopuščajo nivojska križišča (križišča s semaforji ali stranskimi cestami). Omejitev hitrosti na označenih odsekih teh cest je 110 km/h.

Načrtovane trase:[14]

Evropske poti

[uredi | uredi kodo]

Skozi Madžarsko potekajo naslednje evropske poti:

Razred A

[uredi | uredi kodo]

Razred B

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Magyar Közút Zrt. (2022). »Az állami közúthálózatról«. www.kozut.hu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2015. Pridobljeno 18. julija 2022.
  2. ↑ This list contains the limited-access roads (expressways) in Hungary with (at least) four traffic lanes and median.
  3. ↑ »Vásárhelyi Boldizsár« (v madžarščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2016. Pridobljeno 22. avgusta 2014.
  4. 1 2 Fleischer Tamás (12. september 1993). »Tanulmány az autópályákról« (PDF) (v madžarščini). Pridobljeno 6. marca 2009.
  5. ↑ »Kétszer kétsávos álom«. 25. oktober 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2016.
  6. 1 2 »Az autópálya-hálózat forgalmi menedzsment tervének elõkészítõ vizsgálatai – forgalmi elemzések« (PDF) (v madžarščini). ktenet.hu.
  7. ↑ »Renewable capacity statistics 2017« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. avgusta 2017.
  8. 1 2 »Madžarska (cestnine)«. amzs.si. AMZS. Pridobljeno 10. maja 2026.
  9. 1 2 »National Toll Payment Services PLC – E-vignette rates from 1 January 2024«. toll-charge.hu.
  10. ↑ »National Toll Payment Services PLC«. toll-charge.hu.
  11. ↑ »Több autópálya-matrica fogy«. hvg.hu (v madžarščini). 8. julij 2008.
  12. ↑ »National Toll Payment Services PLC – Surcharges«. toll-charge.hu.
  13. ↑ »E-vignette country map, Valid from January 1, 2024«. toll-charge.hu. 2. januar 2024. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  14. ↑ »Projektek«. beruhazas.gov.hu (v madžarščini). Építési és Közlekedési Minisztérium - Beruházási Portál. 16. januar 2024.
  15. ↑ »UNECE document ECE/TRANS/SC.1/2016/03/Rev1 "European Agreement On Main International Traffic Arteries (AGR)"« (PDF). The United Nations Economic Commission for Europe. 1. november 2016. Pridobljeno 16. maja 2020.
Splošno
  • Magyarország autóatlasz (Road atlas of Hungary), Dimap-Szarvas, Budapest, 2004
  • Magyarország autóatlasz (Road atlas of Hungary), Dimap-Szarvas, Budapest, 2013

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avtoceste_na_Madžarskem&oldid=6727790«