Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)

Kampanja Ferdinanda I.
Del avstrijsko-turških vojn
Datum 1527–1528 Prizorišče Ogrska Izid avstrijska zmaga • Avstrija zasede Győr, Komárom, Esztergom, Budim in Székesfehérvár
Udeleženci
Habsburška Avstrija Sveto rimsko cesarstvo Kraljevina Češka Kraljevina Hrvaška Raška	Osmansko cesarstvo Kneževina Moldavija Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Poveljniki in vodje
Ferdinand I. • Jovan Nenad †	Sulejman Veličastni Ivan Zapolja Peter IV. Rareš
Moč
60.000	30.000
Žrtve in izgube
neznano	neznano

Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.

Vojna

Po bitki pri Mohaču leta 1526 so se morali Osmani zaradi težav v drugih delih cesarstva umakniti iz Ogrske. Ferdinand I. je njihov umik izkoristil in poskušal uveljaviti svojo zahtevo po ogrski kroni. Leta 1527 je iz Ogrske izrinil osmanskega vazala Ivana Zapoljo in do leta 1528 zasedel Budim, Győr, Komárom, Esztergom in Székesfehérvár. Sultan Sulejman Veličastni se na prošnje za pomoč svojega vazala ni odzval.

Posledice

Za Habsburžane je bila zmaga veliko razočaranje, ker je Sulejman Veličastni 10. maja 1529 sprožil protinapad, s katerim je izničil vse Ferdinandove pridobitve. Največje razočaranje je bilo dejstvo, da so se številne nedavno osvojene utrdbe predale brez upora, kar je močno pospešilo napredovanje Osmanov. Sulejmanu je uspelo prodreti do Dunaja in ga oblegati.

Glej tudi

• Prvo obleganje Dunaja