Avgustov mavzolej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Avgustov mavzolej
Roma-mausoleo di augusto.jpg
LegaRegione IX Circus Flaminius, Rim
Koordinati41°54′22.0″N 12°28′35.0″E / 41.906111°N 12.476389°E / 41.906111; 12.476389Koordinati: 41°54′22.0″N 12°28′35.0″E / 41.906111°N 12.476389°E / 41.906111; 12.476389
Zgrajeno26. Pr. n. št.
ArhitektAvgust
Avgustov mavzolej is located in Italija
Avgustov mavzolej
Geografska lega: Avgustov mavzolej, Italija
Vhod v Avgustov mavzolej.
Agripov grob, ki je zdaj v Palazzo dei Conservatori v Kapitolskih muzejih v bližini Tabulariuma.

Avgustov mavzolej (italijansko Mausoleo di Augusto) je velika grobnica, ki jo je rimski cesar Avgust zgradil leta 28 pr. n. št. Mavzolej je na trgu Piazza Augusto Imperatore v Rimu, blizu vogala z Via di Ripetta, ki teče vzdolž Tibere. Zemljišče zajema območje, ki je enako nekaj mestnim blokom in je med cerkvijo San Carlo al Corso in muzejem Ara Pacis. Trenutno je v fazi obnove s predvidenim datumom zaključka aprila 2019, ko ga bodo odprli za javnost. [1][2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Avgustov mavzolej.

Mavzolej je bil eden prvih projektov, ki jih je začel po zmagi v bitki pri Akciju leta 31 pr. n. št. V tlorisu je bil krožen, sestavljen iz več koncentričnih obročev iz zemlje in opeke, obloženih s travertinom na zunanjosti in zasajen s cipresami na vrhu. Celotna zgradba je bila pokrita s stožčasto streho in ogromnim bronastim Avgustovim kipom.

Streho so podpirali oboki in spodaj odprli pogrebne prostore. Dvojčka obeliska iz rožnatega granita sta obdajala obokan vhod; bila sta odstranjena; en je zdaj na Piazza dell'Esquilino (na severozahodni strani bazilike Santa Maria Maggiore), drug pa na vodnjaku na Kvirinalu. Dokončan mavzolej je meril 90 m v premeru in 42 m višine.

Od vhoda je vodil hodnik v središče mavzoleja, kjer je bila komora s tremi nišami, ki so vsebovale zlate žare s pepelom cesarske družine. Dva stebra ob vhodu sta bila opremljena z bronastimi ploščami z napisom Res Gestae Divi Augusti, dokument, ki opisuje Avgustove dosežke in zmage [3]. V okolici mavzoleja je bil urejen park, podoben sodobnim javnim parkom, ki je omogočal umik iz močno urbaniziranega Marsovega polja v Rimu.

Post-klasična zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tradicionalna zgodba je, da so leta 410, ko je Alarik I. v času plenjenja Rima, in Vizigoti, ukradli žare in raztresli pepel, ne da bi poškodoval zgradbo (Rodolfo Lanciani). Platner in Ashby pa se strinjata, da »zgodba o ropanju, ki ga je Alarik naredil leta 410, nima nobene zgodovinske podlage in ne vemo ničesar o tem uničenju«.[4]

V srednjem veku je bil tumulus utrjen kot grad – podobno kot je bil Hadrijanov mavzolej, ki je bil spremenjen v Angelski grad (Castel Sant'Angelo) - in ga je zasedla družina Colonna. Po katastrofalnem porazu rimske občine v rokah grofa Tusculuma leta 1167 so Colona osramotili in izgnali, njihovo utrdbo na Marsovem polju pa Uničili. V času renesanse je prešla v last več rimskih družin, ki so jo uporabljali kot vrt; v začetku 19. stoletja se je uporabljal kot cirkus.[5]

V začetku 20. stoletja je bila notranjost mavzoleja uporabljena kot koncertna dvorana z imenom Augusteo[6], dokler je Mussolini ni naročil zapreti v 1960-ih letih letih in jo obnovil v status arheološkega najdišča. Obnova Avgustovega mavzoleja na znamenitem mestu ob ambicioznem preoblikovanju Rima, si je Mussolini prizadeval povezati težnje italijanskega fašizma z nekdanjo slavo rimskega imperija. Mussolini je bil še posebej povezan z dosežki Avgusta, ko se je videl kot »prerojeni Avgust«, ki je pripravljen začeti novo obdobje italijanske prevlade.

Rekonstrukcija[uredi | uredi kodo]

Januarja 2017 so italijanske oblasti napovedale, da bo Avgustov mavzolej zaradi donacije Telecom Italia v višini 6 milijonov EUR celovito obnovljen, kar bo omogočilo, da ga prvič po sedemdesetih letih odprejo za javnost[7]. Popolnoma obnovljen bo vključeval multimedijsko razstavo, ki bo projicirala slike modernega in starega Rima na notranje stene zgradbe.[8]

Prejšnji namen, da bi se mavzolej obnovil pravočasno, da bi obeležili 2000-letnico Avgustove smrti leta 2014 ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev[9]. Zanemarjanje mavzoleja, zaprtega za javnost, poraščenega z rastlinjem in uporabljenega kot odlagališče smeti, je že dolgo pritegnilo kritike, zlasti po odprtju muzeja Ara Pacis čez cesto leta 2006.[10]

Pokopani[uredi | uredi kodo]

Zadnji del mavzoleja
Stran pri vhodu

Med tiste, katerih ostanki so bili položeni v mavzolej pred Avgustovo smrtjo, so bili:

Po Avgustovi smrti je mavzolej gostil pepel:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Sarah Bond (2017-05-08). "Take a Look at the New Renovations of the Mausoleum of Augustus Caesar". Forbes.com. Pridobljeno dne 2017-08-07. 
  2. Nick Squires (2017-01-16). "Giant mausoleum in Rome that held the remains of the emperor Augustus to be restored after decades of neglect". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 2017-08-07. 
  3. Cf. Mitt. 1904, 57; Kornemann, Mausoleum und Tatenbericht des Augustus, 16.
  4. Platner & Ashby (1929). A Topographical Dictionary of Ancient Rome. str. 332–336. 
  5. Platner & Ashby (1929). A Topographical Dictionary of Ancient Rome. str. 332–336. 
  6. Platner & Ashby (1929). A Topographical Dictionary of Ancient Rome. str. 332–336. 
  7. Nick Squires (2017-01-16). "Giant mausoleum in Rome that held the remains of the emperor Augustus to be restored after decades of neglect". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 2017-08-07. 
  8. Nick Squires (2017-01-16). "Giant mausoleum in Rome that held the remains of the emperor Augustus to be restored after decades of neglect". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 2017-08-07. 
  9. Lizzy Davies (2014-08-19). "Mausoleum of Augustus stands derelict on anniversary of emperor's death". The Guardian. Pridobljeno dne 2017-08-07. 
  10. Sarah Bond (2017-05-08). "Take a Look at the New Renovations of the Mausoleum of Augustus Caesar". Forbes.com. Pridobljeno dne 2017-08-07. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]