Avdat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Avdat
עבדת
Avdat-v.jpg
Pogled na Avdat
Avdat
Avdat
Geografska lokacija: Israel
Drugo ime Ovdat, Obodat
Lokacija Južno okrožje
Izraelska zastava Izrael
Regija Negev
Koordinati 30°47′4″N 34°46′3″E / 30.78444°N 34.76750°E / 30.78444; 34.76750
Tip naselje
Zgodovina
Ustanovljeno 3. st. pr. n. št.
Kulture Nabatejci, Rimljani, Bizantinci
Druge informacije
Stanje ruševine
Uradno ime: Incense Route - Desert Cities in the Negev (Haluza, Mamshit, Avdat and Shivta)
Tip kulturni
Kriterij iii, v
Razglasitev 2005 (29. zasedanje)
Evid. št. 1107
State Party Izrael
Regija Evropa in Severna Amerika

Avdat (hebrejsko עבדת, arabsko عبدة, Abdah), znano tudi pod imenom Abdah, Ovdat in Obodat, je mesto uničenega nabatejskega mesta v puščavi Negev v južnem Izraelu. To je bilo najpomembnejše mesto na poti kadila za Petro, med 1. stoletjem pr. n. št. in 7. stoletjem n. št.. Ustanovljeno je bilo v tretjem stoletju pred 1. st. pr. n. št. in naseljeno z Nabatejci, kasneje Rimljani in Bizantinci[1]. Avdat je bil sezonski tabor za nabatejske karavane, ki so potovale po poti Petra-Gaza (Darb es-Sultan) v 3. in poznem 2. stoletju pr. n. št.. Prvotno ime mesta je bilo spremenjeno v Avdat v čast nabatejskega kralja Oboda I., ki je bil po tradiciji spoštovan kot božanstvo in je bil tam pokopan[2][3].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Obodov tempelj

Pred koncem 1. st. pr. n. št. je nastala tempeljska ploščad (akropola) ob zahodnem robu planote. Nedavna izkopavanja so pokazala, da so mesto v tem obdobju naseljevali Nabatejci, vse do uničenja zaradi potresa v začetku 7. stoletja. Nekje do konca 1. st. pr. n. št. so Nabatejci začeli uporabljati novo pot med mestoma Moyat Awad v dolini Arabah in Avdatom, pot Makhtesh Ramon. Nabatejska ali nabatejska rimska mesta, ki so jih našli in izkopali so: Moyat Awad (napačno opredeljeni kot Moa iz zemljevida Madeba iz 6. stoletja) Qatzra, Har Masa, Mezad Nekarot, Sha'ar Ramon (Khan Saharonim), Mezad Ma'ale Mahmal in Grafon.

Avdat je uspeval kot glavna postaja ob cesti Petra-Gaza tudi po rimski aneksiji Nabataje leta 106 n. št.. Avdat, tako kot druga mesta na osrednjem Negevskem visokogorju, se je prilagodil prenehanju mednarodne trgovine skozi regijo v začetku do 3. stoletja s tem, da se je oprijel kmetijstva, še posebej pridelave vina, ki je postalo sredstvo preživljanja. Številne kmetije na terasah in vodne poti so bile zgrajene po vsej regiji, da bi zbrali dovolj vode od zimskega dežja, da bi omogočili kmetijstvo v zelo sušni coni južnega Izraela. Na tem mestu je bilo najdenih vsaj pet vinskih stiskalnic iz bizantinskega obdobja.

V poznem 3. ali 4. stoletju (verjetno v času vladavine Dioklecijana) je rimska vojska zgradila vojaški tabor, ki je meril 100 x 100 m na severni strani planote. Povsod po mestu so bili v ruševinah stolpi z vpisanim datumom (293/294 n. št.) in dejstvo, da je eden od graditeljev pozdravljal Petro. V tem času je bila na ravnici pod mestom zgrajena kopalna hiša. Vodo je dobila iz izvira preko 70 metrov dolge cevi skozi zemljo. Rimske vojske so očitno uporabljale mesta ob poti Petra-Gaza v 4. in 5. stoletju, ko je ta še naprej delovala kot arterija med Petro in naselji nabatejskega Negeva. Lončenino in kovance iz konca 3. do začetka 5. stoletja so našli v Mezad Ma'ale Mahmal, Shar Ramon in Har Masa ter rimske miljnike, ki so bili del poti med Avdatom in Sharj Ramonom. Utrdba s štirimi vogalnimi stolpi je bila zgrajena na ruševinah zgodnjih nabatejskih zgradb severno od Avdata pri Horvat Ma'agori. Miljniki so bili najdeni ob poti Petra-Gaza severno od Avdata med Avdatom in Horvat Ma'agoro in naprej po poti proti Haluzi (Elusa).

Zgodnje mesto je močno poškodoval velik (verjetno lokalni) potres, nekoč v zgodnjem 5. stoletju. V ruševinah tega uničenja je bil najden nabatejski napis, s črnim črnilom na ometu, ki blagoslavlja nabatejskega boga Dušara. Napis je podpisal v mavec neki Ben-Gadya. To je zadnji nabatejski napis, ki so ga kdaj našli v Izraelu.

Avdat po potresu

Okrog kasnejšega mesta je bilo zgrajeno Obzidje, vključno z velikim prostorom z umetnimi jamami, od katerih so bile v bizantinskem obdobju nekatere delno naseljene. Pod bizantinsko vladavino v 5. in 6. stoletju so na akropoli Avdata zgradili citadelo in samostan z dvema cerkvama. Cerkev svetega Teodorja je najbolj zanimiva bizantinska relikvija v Avdatu. Marmorni nagrobniki, vstavljeni v tla, imajo grške napise. Sveti Teodor je bil grški mučenik iz 4. stoletja. Ob cerkvi stoji samostan, v bližini pa je preklada z izrezljanimi levi in označuje vhod v grad.

Obodov tempelj[uredi | uredi kodo]

Tloris templja

Pozidan prostor, znan pod imenom Obodov tempelj, stoji na akropoli mesta. Tempelj je bil zgrajen kot daritev božjemu nabatejskemu kralju Obodu I. Tempelj stoji na vzhodu dveh drugih stavb: krščanske kapele in drugega templja, znanega kot »zahodni tempelj«. Tempelj posvečen kultu Oboda je bil zgrajen iz apnenca v letu 9 pr. n. št. v času vladavine Oboda II. Tempelj je tridelna struktura, sestavljena iz verande, hodnika in adituma, skupaj velikosti 14 z 11 metrov. Stavba je bila razdeljena v štiri sobe. Prva in druga soba sta bili neenaki podrazdelki adituma (debir), prva soba je vzhodna soba, ki je manjša od obeh in meri 3 do 4 metre. Druga soba je bila zahodna soba in večja od obeh prostorov in meri 5 do 4 metre. Tretja soba je bila dvorana (hekhal), podolgovate oblike, dolžine 8 metrov, ki je zdaj popolnoma pokrita s Talusom. Četrta soba je veranda (ulam), razdeljena na dva predelka, eden proti zahodu, ki meri približno 4 do 4 metre, drug proti vzhodu, ki meri približno 4 z 4,5 m razdeljen s 60 cm steno [4]. Svečenik, ki je vstopil skozi verando, ki je usmerjena proti jugu, je šel skozi dvorano v sobe adituma na severnem koncu. Potem se je obrnil z obrazom proti jugu, da bi častil podobe božanstev, postavljenih v niše v steni. Zahodna soba je imela dve niši, ki sta lahko vsebovali podobi dveh nabatejskih bogov Allata in Dušure. Druga soba je imela večjo enojno nišo, kjer se je zdelo, da je bi bila podoba kralja Oboda. Tempelj je bil zgrajen kot njegovo večno počivališče in središče bogoslužja njegovega kulta. [5]

Danes[uredi | uredi kodo]

Avdat je bil junija 2005 vpisan na seznam svetovne dediščine Unesca, vendar je 4. oktobra 2009 utrpel veliko škodo, ko so razbili na stotine artefakatov in barvali po stenah in starodavnih vinskih prešah. Dva moška sta bila kasneje obtožena, da sta povzročila škodo v višini 2,3 milijona US$. Moški so se skušali maščevati, ker so oblasti porušile domov bližnjih sorodnikov [6].

Avdat je bil tudi mesto snemanja filma Jesus Christ Superstar.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Yedioth Ahronoth (6 October 2009). "Avdat National Park vandalized". Retrieved on April 3, 2012.
  2. Nabataea: Early History. Retrieved on April 3, 2012.
  3. Neuwirth, Angelika; Sinai, Nicolai; Marx, Michael (2010). The Qur'an in Context: Historical and Literary Investigations Into the Qur'anic Milieu. BRILL. str. 233. ISBN 90-04-17688-8. 
  4. Negev, Avraham. The Architecture of Oboda: Final Report. Jerusalem, Israel: Institute of Archaeology, the Hebrew University of Jerusalem, 1997. Print
  5. The Temple of Obodas: Excavations at Oboda in July 1989 Avraham Negev Israel Exploration Journal, Vol. 41, No. 1/3 (1991), pp. 62-80 Published by: Israel Exploration Society Article Stable URL: https://www.jstor.org/stable/27926214
  6. Curiel, Ilana (April 11, 2009). "Indictment on Avdat vandalism cites Bedouin revenge". Ynet. Pridobljeno dne September 27, 2014. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Ben David, H. (2005) "The Paved Roman Road from Petra to the Arava", Cathedra 116: 31–48.
  • Cohen, R. (1980) "The Excavations in ‘Avdat 1977", Qadmoniot 49–50:44–46
  • Cohen, R. (1982) "New Light on the Date of the Petra-Gaza Road", Biblical Archaeologist 45:240–247.
  • Cohen, R. and A. Negev (1976) "Avdat", Hadashot Arkheologiyot (Archaeological Newsletter) 59–60:55–57
  • Erickson-Gini, T. (2002) "Nabataean or Roman? Reconsidering the Date of the Camp at Avdat in Light of Recent Excavations", in Freeman, P.W.M., Bennett, J., Fiema, Z.T., and Hoffmann, B. (eds., 2002) Limes XVIII – Proceedings of the XVIIIth International Congress of Roman Frontier Studies held in Amman, Jordan (September 2000) BAR Int. Ser. Vol. I. Oxford. : 113–130.
  • Fabian, P. (1996) "Evidence of Earthquake Destruction in the Archaeological Record – The Case of Ancient Avdat", in Big Cities World Conference on Natural Disaster Mitigation in Conjunction with the Tenth International Seminar on Earthquake Prognostics, Abstracts, Jan. 5–10, 1996, Cairo, Egypt: 25.
  • Korjenkov, A.M., Fabian, P., and Becker, P. (1996) "Evidence for 4th and 7th Century AD Earthquakes, Avdat Ruins (Israel): Seismic and Historical Implications", Annual Meeting of the Israel Geological Society, Eilat, March 18–21, 1996:.52.
  • Korjenkov, A.M. and Mazor, E. (1999a) ‘Seismogenic Origin of Ancient Avdat Ruins, Negev Desert, Israel’, Natural Hazards 18: 193–226.
  • Negev, A. (1961) "Nabatean Inscriptions from ‘Avdat (Oboda)", Israel Exploration Journal 11: 127–138.
  • Negev, A. (1963) "Nabatean Inscriptions from ‘Avdat", Israel Exploration Journal 13: 113–124.
  • Negev, A. (1963) "Chapters in the History of ‘Avdat", Elath: 118-148. (Hebrew).
  • Negev, A. (1966) Cities of the Desert. Tel Aviv.
  • Negev, A. (1967) "Oboda, Mampsis and Provincia Arabia", Israel Exploration Journal 17: 46–55.
  • Negev, A. (1969) "The Chronology of the Middle Nabatean Period", Palestine Exploration Quarterly 101:5–14.
  • Negev, A. (1974) The Nabataean Potter’s Workshop at Oboda. Bonn.
  • Negev, A. (1974) "The Churches of the Central Negev: An Archaeological Survey", Revue Biblique 81:400–422.
  • Negev, A. (1977) "The Excavations at ‘Avdat 1975-1976", Qadmoniot 37: 27–29. (Hebrew).
  • Negev, A. (1978) "The Greek Inscriptions from Avdat (Oboda)", Liber annuus|Liber Annuus 28: 87–126.
  • Negev, A. (1981) The Greek Inscriptions from the Negev. Studium Biblicum Franciscanum. Collection Minor N. 25, Jerusalem.
  • Negev, A. (1986) Late Hellenistic and Early Roman Pottery of Nabatean Oboda. Qedem 22. Jerusalem.
  • Negev, A. (1991) "The Temple of Obodas: Excavations at Oboda in July 1981" "Israel Exploration Journal, Vol. 41, No. 1/3, pp. 62–80 Published by: Israel Exploration Society Article Stable URL: https://www.jstor.org/stable/27926214
  • Negev, A. (1996) "Oboda: A Major Nabatean Caravan Halt", ARAM 8:1 & 2: 67–87.
  • Negev, A. (1997) The Architecture of Oboda, Final Report. Qedem 36. Jerusalem.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]