Avtomobil

Mercedes-Benz SLS AMG

Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh. Beseda je izposojenka iz francoske automobile, ta pa je skovanka iz grške autos (»samo«, »samodejno«) in mobile (iz latinske besede mobilis - »premično«). Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja motor z notranjim zgorevanjem, ki ga žene bencin ali diesel.

Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo kombinirana vozila oz. kombiji, tovornjaki, poltovornjaki, avtobusi ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz motorno vozilo).

Avtomobilska industrija je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986. Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z ogljikovim dioksidom ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture (cest s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi prometnih nesreč. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so električni.

Slovenci med Evropejci in Balkanci slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila, ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter prisilno polnjenih motorjev z večjim navorom med slovenci. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je Volkswagen z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: BMW in Porsche. Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže.

Glavni deli

Glavni deli avtomobila so:

• šasija ali samonosna karoserija
• glavni pogonski agregat diesel (npr. BMW B58), bencin, elektro z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd)
• hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem) menjalniku (npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) ali torna sklopka (ročni in DSG menjalnik)
• menjalnik spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom
• razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon)
• diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi
• platišča s pnevmatikami in zavorni diski s ploščicami
• voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje
• potniški in/ali tovorni prostor

Pomembni tehnični podatki

Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli.

Tehnične lastnosti avtomobila

Parameter	enota	pomen	opomba
moč	kW (ali hp)	pove kako zmogljiv je motor
navor	Nm	pove kakšna je prožnost motorja in pospeški	večji vpliv na vožnjo kot sama moč
nazivna moč pri vrtljajih	rpm	pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka	vidimo v diagramu moči in navora
nazivni navor pri vrtljajih	rpm	pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek	vidimo v diagramu moči in navora
maksimalna hitrost	km/h	zmogljivost motorja in aerodinamike
zaviralna pot	m	kazalnik varnosti
volumen motorja	ccm	vpliva na življensko dobo motorja
št. valjev	št.	vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo
hrup vozila	dB	pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje	tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h
mednosnosna razdalja	mm	daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini
pospešek vozila 0-100 km/h	sec	pomembno za varno prehitevanje	gledajo se tudi pri drugih hitrostih
volumen posode za gorivo	lit	vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje
št. predstav menjalnika	št.	več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo
kombinirana poraba vozila	lit/100km	pove realno povprečno porabo
masa praznega vozila	kg	vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen
največja dovoljena masa	kg	pomebno za nosilnost vozila

Avtomatski menjalniki

Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalni z hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili, dvosklopčni menjalnik z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč.

Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu

Prelomnici v razvoju sta bili:

• Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji.
• Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group (BMW in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov.
• Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern Volkswagen Group (Volkswagen, Audi, Bugatti, SEAT, Škoda) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom.

To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko.

Diesel ali Bencin

BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF menjalnik, aktivna razdelilna sklopka pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos

Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor?

• letno naredi 20.000 km ali več
• vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti
• nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin)
• nižji hrup pri visokih hitrostih

Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor?

• letno naredi 15.000 km ali manj
• veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem
• veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km)
• veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h

Dizelski motor

Prednosti:

• Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu)
• Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib
• Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+)
• Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan
• Idealni za daljše poti in avtocesto

Slabosti:

• Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue)
• Težji motor → večja masa vozila
• Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo)
• Višja začetna cena vozila

Ročni ali avtomatski menjalnik

Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik?

• pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih
• daljše relacije in avtocesta
• večja udobnost, manjša utrujenost voznika
• avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda

Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik?

• malo prevoženih kilometrov letno
• vožnja po neprometnih cestah
• off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest

Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov

Tip menjalnik	Opis	Prednosti	Slabosti	Primeri	Življenska doba
Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem	Delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje	menjalniki so bili izjemno robustni	3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje	GM TH180 (Opel Rekord, Senator) BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) Mercedes 722.3/722.4	100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km
Klasični sodoben avtomatski menjalnik Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem	deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika	Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje	Kompleksnost dizajna	8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford)	250.000 – 500.000 km
Dvosklopčni menjalnik DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission	dve sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, zelo hitro prestavljanje	Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva	Največja kompleksnost, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo	DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep)	150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo
Robotski ročni menjalnik AMT: Automated manual transmission	klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovanim sklopko in prestavljanjem	Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija	počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje	AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti)	100.000 – 200.000 km
Brezstopenjski menjalnik CVT: Continuously variable transmission	uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja.	Izjemno gladka vožnja	Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih	JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight)	150.000 – 250.000 km

• Galerija izgled avtomatskih menjalnikov
• 
  Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave
• 
  Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav
• 
  Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav
• 
  Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav
• 
  Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav
• 
  Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm

Razporeditev motorja v avtu

Primerjava med vzdolžno (longitudinalno) in prečno (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase.

Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja

Lasnosti	Vzdolžna postavitev	Prečna postavitev
Orentacija	Motor je vzporeden s smerjo vožnje	Motor je pravokoten na smer vožnje
Pogon	Zadnji ali štirikolesni	Običajno prednji
Menjalnik	ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD	Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD
Razporeditev mase	Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50	Večina mase na prednji osi ~60–65%
Vozna dinamika	Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo	Več podkrmiljenja, manj "športen občutek"
Zasuk koles pri parkiranju	Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino)	Omejen zasuk zaradi širine motorja
Strošek proizvodnje	Dražja, več komponent	Cenejša, enostavnejša, manj komponent
Uporaba	Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili	Kompaktni, srednje veliki avtomobili
Vzdrževanje	Več prostora za dostop do komponent	Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje
Primeri vozil	BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S	VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1

Segmenti Avtomobilov

Europski Segmenti

Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89.

Evropski segmenti avtomobilov

Koda	Pomen in tržni delež	Dolžina	Primer	Slika primera
A	mini 4%	2.7–3.7 m	Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10
B	mali 16%	3.7–4.2 m	Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa
C	srednji 14%	4.2–4.6 m	VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra
D	veliki 7%	4.6–4.8 m	BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb
E	poslovni oz. premium 3%	4.8–5.0 m	BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES
F	luksuzni 0,3%	5.1-več m	BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII
J	SUV 51%	vseh velikosti	VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F)
M	večnamenski, enoprostorci, kombiji 4%	ohlapno sledi B-F	Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo
S	športni 0,7%	običjano D-F	Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110

Zmogljivostni razredi

Avtomobili po zmogljivostnih razredih

Razred	Pospešek 0-100 km/h	Moč KM (kW)	Navor Nm	Max hitrost	Primer
Mestni	12 s +	<75 (55)	<150 Nm	<140 km/h	Renault Twingo, VW Up, Fiat 500
Osnovni	10-12 s	<120 (90)	150-250 Nm	<170 km/h	Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa
Srednji	8-10 s	<175 (130)	250-400 Nm	<210 km/h	Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra
Močnejši	6-8 s	<240 (180)	350-500 Nm	<240 km/h	BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C
Zmogljivi	4-6 s	<400 (300)	450-650 Nm	<280 km/h	BMW 330d, Audi S4, BMW740i
Športni	3-4 s	<600 (450)	600-900 Nm	<320 km/h	Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5
Hiper	<3 s	>600 (450)	>900 Nm	<400 km/h	Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1

Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih

Razred	Pospešek 0-100 km/h	Moč KM (kW)	Navor Nm	Max hitrost	Tipičen doseg (km)	Primer
Osnovni	10-13 s	<100 (75)	<250 Nm	<190 km/h	800-1250 km	Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3
Srednji	8-10 s	<160 (120)	<370 Nm	<200 km/h	850-1300 km	VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d
Veliki	6-8 s	<220 (160)	300-500 Nm	220-250 km/h	1100-1450 km	BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI
Premium	5-6 s	<300 (225)	400-750 Nm	250-270 km/h	1000-1200 km	BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI
Športni	4-5 s	>335 (250)	600-900 Nm	250-280 km/h	800-1000 km	BMW M550d, Mercedes AMG E53d
SUV	6-9 s	170-400 (130-300)	400-900 Nm	230-250 km/h	900-1100 km	BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI

EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih

Razred	Moč KM (kW)	Navor Nm	Baterija (kWh)	Doseg (km)	Max hitrost	Primer
Mestni EV	<100 (75)	<200 Nm	<40 kWh	<200 km	<140 km/h	Dacia Spring, Fiat 500e
Kompaktni EV	<200 (150)	200–350 Nm	≈65 kWh	<350 km	<160 km/h	Renault Megane E-Tech, VW ID.3
Družinski EV	<350 (260)	350–600 Nm	≈85 kWh	<400 km	<185 km/h	VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6
Premium EV	<600 (450)	600–900 Nm	≈100 kWh	<550 km	<230 km/h	Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE
Športni EV	<1000 (745)	900–1400 Nm	≈110 kWh	<500 km	<300 km/h	Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid
Hiper EV	>1000 (745)	>1500 Nm	>120 kWh	<550 km	<430 km/h	Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista

Varnostni sistemi

Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. Mary Ward je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v Parsonstownu na Irskem, Henry Bliss pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi Euro in US NCAP .

Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti.

Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih:

Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih

Sistem	Slovenski pomen	Ob-vezno	Prve uporabe in obvezno v EU od	Opomba
ABS Anti-lock braking system	sistem proti blokiranju koles	DA	Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004	Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz Concorda 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal Lightning 1959 je sestavni del ESP
ASR/ ASC Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control	sis. proti zdrsavanju pog. koles	/	Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992	je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen
ESP/ DSC Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control	elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi	DA	BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014	povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %.
BAS Brake Assist	pomoč pri zaviranju v sili	/	Mercedes-Benz S(W140) 1995	nadgradnja v AEB, ki je obvezen
AEB Autonomous Emergency Braking	samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje)	DA	Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024	nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt)
ESA Emergency Stop Assistant	reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika	DA	BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024	sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira
Airbag	zračna blazina	DA	Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998	John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov
Side Impact Protection	bočne zračne blazine	/	Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995
eCall	samodejni SOS klic v sili	DA	Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018	potrebuje menjavo baterije na cca 5 let
Seat belt reminder	opozorilo za varnostni pas	DA	Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014
Three-point seat belt	tri točkovni varnostni pas	DA	Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW 1963; obvezen v EU od 1991
Reversing detection	kamera in senzorji za vzvratno vožnjo	DA	Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024
Traffic Sign Recognition	prepoznavanje prometnih znakov	DA	Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024
Lane Keeping Assist	držanje voznega pasu	DA	Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024
Pedestrian Protection	aktivna zaščita pešcev	DA	BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026
ISA Intelligent Speed Assistance	inteligentni pomočnik hitrosti	DA	Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024	Povezano s TSR + GPS
Driver Drowsiness & Attention Warning	nadzor pozornosti voznika	DA	Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024
TPMS/ RDC Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle	nadzor tlaka v pnevmatikah	DA	BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014	zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna
EDR Event Data Recorder	črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov	DA	BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024	originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal B707 in Constellation 1958
ESS Emergency Stop Signal	avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili	DA	Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024
Bumper System	odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb	DA	Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978
OBD On-Board Diagnostics	več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo	DA	OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004	originalno prišel iz letal A320 1988
BLIS Blind-Spot Monitoring	zaznavanje mrtvega kota	/	Volvo XC90 2003
ACC Adaptive Cruise Control Radar System	radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji	/	Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000,	originalno prišel iz letal F-86D Sabre Dog 1953, popularen v premium razredu
HUD Head-Up Display	Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči	/	BMW serije 5 (E60) 2003	originalno prišel iz letal F-4 Phantom II 1960, popularen v premium razredu
Night Vision	nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči	/	BMW serije 7 (E65/E66) 2005	originalno prišel iz letal F-4 Phantom II 1969 in A-6 Intruder 1972, popularen v premium razredu
Auto-dimming rear-view mirror	samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči	/	BMW serije 7 (E32) 1991
Alarm system	elektronski avtomobilski alarm	/	Chrysler Imperial 1972	popularen v premium razredu
Run-Flat tyres	praznovozne pnevmatike	/	Michelin pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006	popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih
Self-sealing tank	samozalepljiv rezervoar za gorivo	/	Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997	originalno prišel iz letal RAF Hurricane, Spitfire 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih
Composite Ceramic Brakes	keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet	/	Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003	originalno prišel iz letal Concorde 1969, F-14 1970, A320 1988, popularen v športnem razredu
Automatic fire suppression in the engine compartment	samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom.	/	Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997	originalno prišel iz letal USAF B-17, B-29 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih
Drive-by-wire system	elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. Infiniti Q50 • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS	/	Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire	originalno prišel iz letala Airbus A320 1988 fly-by-wire

Ekologija

Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo.

Diesel čistilne tehnologije

Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM).

• EGR (Exhaust Gas Recirculation): del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx.
• DPF (Diesel Particulate Filter): lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji.
• SCR (Selective Catalytic Reduction): vbrizgavanje tekočine AdBlue (urea), ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O).
• DOC (Diesel Oxidation Catalyst): oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O.

• NOx trap (Lean NOx trap): začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira.

Emisije Diesla nekoč in danes

Vrsta emisije	Enota	Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja)	Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom	Relativno izboljšanje
CO (ogljikov monoksid)	g/km	1,0 – 2,5	0,5 g/km (Euro 6)	67 %
HC (ogljikovodiki)	g/km	0,5 – 1,0	0,09 g/km	87 %
NOx (dušikovi oksidi)	g/km	1,0 – 2,0	0,08 g/km	95 %
PM (trdni delci – saje)	g/km	0,2 – 0,6	0,0045 g/km	98,5 %
CO₂ (ogljikov dioksid)	g/km	~180–200	~120 g/km (sodobni TDI)	37 %
Vidni dim	–	pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden	praktično nič	95 %

Bencinske čistilne tehnologije

• TWC (Three-Way Catalyst): najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje:
  • CO → CO₂
  • HC → CO₂ + H₂O
  • NOx → N₂
• GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter): pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu.

• EGR – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx.

Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes

Emisija	Povprečje 1980	2020	Izboljšanje (%)
CO (ogljikov monoksid)	20 g/km	0,5 g/km	97,5 %
HC (ogljikovodiki)	3,0 g/km	0,09 g/km	97 %
NOx (dušikovi oksidi)	1,5 g/km	0,06 g/km	96 %
PM (trdni delci – saje)	0,02 g/km	0,0045 g/km	78 %
CO₂ (ogljikov dioksid)	210 g/km	125 g/km	40 %

Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU

Obdobje	Standard	Uvedene tehnologije	Cilj zmanjšati	Opombe
1988-92	ECE R15	oksidacijski katalizatorji pri bencinarjih, lambda sonda, elektronski vbrizg goriva	CO, HC	Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU
1992-96	EURO 1	Trivaljni katalizator (TWC) obvezen pri bencinarjih; osnovni oksidacijski katalizator (DOC) pri dieselih	CO, HC, NOx	Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov
1996–00	EURO 2	Izboljšani TWC, EGR pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga	NOx, HC	Dizli še brez DPF
2000-05	EURO 3	Širša uporaba EGR (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), predkatalizatorji za hladni zagon	NOx, HC, CO	ECU optimizacija za emisije
2005-09	EURO 4	Uvedba DPF (Diesel Particulate Filter) pri dizlih, sekundarni zrak in precizni lambda senzorji pri bencinarjih	PM, NOx	DPF postane standard po 2007
2009-14	EURO 5	GPF (Gasoline Particulate Filter) pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, NOx trap in prvi SCR sistemi z AdBlue pri dizlih	NOx, PM	AdBlue se uveljavi v osebnih avtih
2014-20	EURO 6	Izpopolnjeni SCR, EGR s hladilnikom, ammonia slip catalyst, real driving emissions (RDE) merjenja	NOx, PM, CO	RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015)
2021-25	EURO 6D	Napredni SCR s senzorji NOx, elektronski DPF monitorji, 48V mild-hybrid sistemi	CO₂, NOx, PM	Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev
2025-30	EURO 7	Kombinacija termalnega managementa, hladnega start SCR, napredni GPF/DPF, zmanjšane emisije iz zavor in pnevmatik	CO₂, NOx, PM2.5, NH₃	Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne

Statusni simbol

Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika.

Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU

Socialni rang	Družbeni položaj	EU Segment Avtomobila	Bruto letni prihodek	Tip dela	Primeri avtomobilov	Opis lastnikov
Nižji delavski t.i. goli (ekonomski) razred	Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno	A, B Mestni	0–22k €/leto	Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, pomožni administrativni delavci	Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box	Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine.
Srednji delavski t.i. ekonomski razred	Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno	C Kompaktni	18–35k €/leto	Referenti, trgovci, tehnologi, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, medicinske sestre, laboranti	VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric	Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki.
Nižji do srednji managerji oz. srednji profesionalci t.i. poslovno-ekonomski razred	Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno	D Srednji oz. poslovni	33–55k €/leto	Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, zdravnik, povelnik čete	BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6	Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha.
Višji managerji oz. višji profesionalci t.i. poslovni razred	Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno	E Izvršni	50–100k €/leto	Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik	BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW M, Mercedes AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, Nio ES8, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron	Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let.
Lastnik oz. top management t.i. prvi razred	Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapitali, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno	F Luksuzni, S Športni	120k+ €/leto	Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik	BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63	Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev.

Luksuzni avtomobili

Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300 000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost.

Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon

Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe

Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT

Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so:

Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998

• leseni dodatki v notranjosti,
• analogna ura,
• bež, smetanovo ali rjavo usnje,
• vsaj 20-23 palcev velika privlačna platišča,
• vsaj 225-275 mm široke pnevmatike,
• nizko profilne pnevmatike,
• brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd),
• premium (Michelin, Pirelli, Goodyear, Continental) praznovozne pnevmatike,
• kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken,
• zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska),
• ogrevanje mirujočega vozila (webasto),
• dvojne ali štirikratne izpušne cevi,
• zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo),
• dvojna ali trojna akustična zasteklitev,
• dolga medosna razdalja,
• dolg pokrov motorja,
• vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje),
• zadnji ali štirikolesni pogon,
• motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna,
• prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem,
• zelo tiho delovanje motorja,
• asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja,
• avtomatski menjalnik s pretvornikom navora,
• mehka samozapiralna vrata,
• indukcijsko polnjenje mobitela in ključa,
• brezstični avtomobiljski ključ z LED zaslonom,
• obvolanske prestavne ročice,
• zatemnena stekla,
• hi-fi ozvočenje,
• alarmna naprava,
• ogrevan volan,
• ogrevana zunanja ogledala,
• električno ogrevano vetrobransko steklo,
• itegriran zabavni sistem, internet, USB-C;
• blindirana - neprebojna stekla in karoserija,
• samozatesnitveni rezervoar,
• samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru,
• električna vrata prtlažnika,
• ventilirani, ogrevani in masažni sedeži

Takšni avtomobili, ki so statusni simbol so:

Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959

Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi

• Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva
• Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money)
• Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money)
• McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva
• Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi
• Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money)
• Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih
• Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money)
• BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV
• Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money)
• Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money)
• Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €
• Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money)
• Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money)
• Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money)
• Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money)

Vzdrževanje

Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov:

• mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno
• večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti
• velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let

  

  Oljni filter

Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine.

Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogujih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano.

Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči.

Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto je v 3 letih je manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan.

Vzdrževanje avtomobila

Tip motorja	Diesel	Bencin	Električni
Komponenta	Tipična menjava
Menjava olja	15 000 km oz. 1x letno	15 000 km oz. 1x letno	/
Oljni filter	15 000 km oz. 1x letno	15 000 km oz. 1x letno	/
Brisalci	1x letno	1x letno	1x letno
Filter goriva	60 000 km oz. na 2 leti	60 000 km oz. na 2 leti	/
Filter zraka motorja	60 000 km oz. na 2 leti	60 000 km oz. na 2 leti	/
Filter kabine (mikrofilter)	60 000 km oz. na 2 leti	60 000 km oz. na 2 leti	20 000 km oz. na 2 leti
Vžigalne (bencin) svečke	/	90 000 km	/
Pnevmatike	60 000 km oz. po obrabi	60 000 km oz. po obrabi	60 000 km oz. po obrabi
Zavorna tekočina	na 2 leti	na 2 leti	na 2 leti
Zavorne ploščice	60 000 km oz. po obrabi	60 000 km oz. po obrabi	60 000 km oz. po obrabi
Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter	80 000 km oz. na 5 let	80 000 km oz. na 5 let	/
Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon)	80 000 km oz. na 5 let	80 000 km oz. na 5 let	/
Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu	80 000 km oz. na 5 let	80 000 km oz. na 5 let	/
Hladilna tekočina	100 000 km oz. na 5 let	100 000 km oz. na 5 let	/
Zavorni diski	120 000 km oz. po obrabi	120 000 km oz. po obrabi	120 000 km oz. po obrabi
Torna sklopka (ročni menjalnik)	150 000 km oz. po obrabi	150 000 km oz. po obrabi	/
Jermeni in napenjalci klime in alternatorja	150 000 km oz. na 5 let	150 000 km oz. na 5 let	150 000 km oz. na 5 let
Vodna črpalka in hladilna tekočina	150 000 km oz. na 5 let	150 000 km oz. na 5 let	/
Grelne (diesel) svečke in rele	150 000 km oz. na 5 let	/	/
EGR ventil, DPF, senzor NOx (diesel)	200.000 km oz. 7 let	/	/
Podvozje – roke, končniki	200.000 km	200.000 km	200.000 km
Servis klimatske naprave za baterijo (el. avto)	/	/	2 leta
Hladilni sistem baterije (električni avto)	/	/	5 let
Elektronika, ki upravlja baterijo (električni avto)	/	/	8 let
Konektorji, releji	/	/	8 let
Polnilec AC/DC	/	/	8 let
Inverter (električni avto)	/	/	10 let
Menjava pogonske baterije (električni avto)	/	/	200 000 km ali 10 let
Menjava injektorjev goriva	250 000 km	250 000 km	/
EGR hladilnik	250.000 km	/	/
Nosilci motorja	250.000 km	250.000 km	/
Menjava baterij za klice v sili (eCall)	7 let	7 let	7 let
Akumulator	300.000 km oz. 10 let	300.000 km oz. 10 let	300.000 km oz. 10 let
Alternator, starter	300.000 km oz. 10 let	300.000 km oz. 10 let	/
Veriga, turbina	300.000 km	200.000 km	/
Optična (geometriska) nastavitev podvozja	po potrebi	po potrebi	po potrebi
Kleparska dela, menjava odbijačev	po potrebi	po potrebi	po potrebi

Avtomobilizacija

Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto.

Avtomobilizacija po državah 2024

Država	Št. vozil
Nova Zelandija	869
ZDA	860
Poljska	761
Italija	756
Avstralija	737
Luksenburg	732
Kanada	707
Francija	704
Češka	658
Portugalska	640
Norveška	635
Avstrija	632
Velika Britanija	632
Nemčija	627
Španija	627
Grčija	617
Japonska	612
Švica	604
Belgija	590
Nizozemska	588
Slovenija	579
Finska	577
Švedska	544
EU	569
Danska	540
Irska	540
Malezija	535
Slovaška	513
Libija	490
Bolgarija	485
Hrvaška	474
Sirija	472
Madžarska	463
Južna Koreja	458
Romunija	438
Izrael	404
Rusija	389
Belorusija	387
Mehika	358
Tajvan	344
Združeni Arabski Emirati	343
Srbija	330
Argentina	311
Tajska	277
Čile	246
Kazahstan	226
Kitajska	223
Turčija	220
Brazilija	214
Ukrajina	192
Iran	183
Južna Afrika	176
Ekvador	152

Stroški

Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno). Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo.

Operativni stroški osebnega avtomobila

Fiksni letni	Variabilni glede na uporabo
Bazno parkiranje	Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje
Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija)	AdBlue
Zavarovanje (obvezno in kasko)	Pnevmatike (letne, zimske)
Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa)	Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue)
Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let)	Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila)
Tehnični pregled	Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine
Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olje)	Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, sistemi ipd)
Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje)	Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki
Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč)	Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd)
*Priključna moč bazne električne polnilne postaje	Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci
*Amortizacija bazne električne polnilne postaje	Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč
Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba	Prometni in parkirni prekrški
Stroški kapitala	* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila
Amortizacija avtomobila	* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete
Rezervni sklad	Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu)
* velja za električna vozila

Tehnologije goriva in pogona

Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost

Prometni sektor veliko prispeva k onesnaženosti zraka, hrupu in podnebnim spremembam .

Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja bencin, uporablja motor z notranjim zgorevanjem. Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to postopno opuščanje vozil na fosilna goriva pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017.

Sodoben dizelski motor BMW B47

Odprava subvencij za fosilna goriva, zaskrbljenost glede odvisnosti od nafte, zaostritev okoljske zakonodaje in omejitve emisij toplogrednih plinov spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje hibridna vozila, priključna hibridna električna vozila in vozila na vodik. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16 milijonov električnih avtomobilov na svetovnih cestah. Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah povsem električnih in priključnih hibridnih avtomobilov.

V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč.

Zgodovina

Za zgodovino avtombila glej glavni članek: zgodovina avtomobila

Za izumitelja avtomobila velja francoz Nicolas-Joseph Cugnot, ki je leta 1769 predstavil tricikel s parnim strojem za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo. Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja nemec Karl Benz, ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti Benz Patent-Motorwagen, prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.

Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771

Industrijska revolucija je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil Ransom Eli Olds v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil američan Henry Ford, oče masovne proizvodnje, ki je uvedel tekoči trak v proizvodnjo in izdeloval znameniti Ford model T v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen.

Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in vzdrževanja avtomobila, goriva, amortizacije, časa vožnje, parkirnin, davkov in zavarovanja, se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje

V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu."

Glej tudi

• Avtomobilistično dirkanje
• Velomobil
• Električni avtomobil
• Hibridni avtomobil
• Samovozeči avtomobil