Atomium

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atomium
Splošni podatki
Status Odprt
Arhitekturni slog modernizem
Naselje Bruselj
Država Zastava Belgije Belgija
Koordinate 50°53′41″N 4°20′28″E / 50.89472°N 4.34111°E / 50.89472; 4.34111Koordinati: 50°53′41″N 4°20′28″E / 50.89472°N 4.34111°E / 50.89472; 4.34111
Dokončano 1958
Višina
Antena 102 m
Projektiranje in gradnja
Arhitekt André in Jean Polak
Inženir André Waterkeyn
Spletna stran
http://www.atomium.be/

Atomium je spomenik v Bruslju. Zgradili so ga za potrebe bruseljske svetovne razstave leta 1958. Oblikoval ga je André Waterkeyn, njegov stolp za anteno pa seže 102 metra nad pritličje. Sestavlja ga devet jeklenih krogel, ki so medsebojno povezane kot 165-milijardkrat povečana osnovna celica jeklenega kristala.

Atomium je znamenita stavba v Bruslju, zgrajena za svetovno razstavo leta 1958 (Expo 58). Nahaja se na planoti Heysel, kjer je potekala razstava. Zdaj je muzej.

Oblikovali so ga inženir André Waterkeyn in arhitekta André in Jean Polak. Visok je 102 m. Devet krogel iz nerjavečega jekla premera 18 m je povezanih tako, da tvorijo enoto celice železovega kristala, povečane za 165 milijard krat [1]. Cevi s premerom 3 m povezujejo krogle vzdolž dvanajstih robov kocke in vseh osem vozlišč s središčem. Vsebujejo stopnice, tekoče stopnice in dvigalo (v osrednji, navpični cevi), ki omogočajo dostop do petih bivalnih prostorov, ki vsebujejo razstavne dvorane in druge javne prostore. Vrhnja krogla ima restavracijo s panoramskim razgledom na Bruselj.[2]

Leta 2013 ga je CNN poimenovala najbolj bizarna stavba v Evropi. [3]

Predmet[uredi | uredi kodo]

Enakovreden prikaz kubične celice železovega kristala. Če se ta enota ponovi več milijon krat v vsaki smeri, se prikaže struktura celotnega železovega kristala.

Čeprav Atomium prikazuje celico železa, so bile kroglice prvotno obložene z aluminijem. Po prenovi leta 2004-2007 pa je bil aluminij nadomeščen z nerjavnim jeklom, ki je predvsem železo. Medtem ko je bil Atomium izbran za prikaz navdušenja nad atomsko dobo, železo ni in ne more biti uporabljeno kot gorivo v jedrskih reakcijah.

Konstrukcija[uredi | uredi kodo]

Atomium je bil zgrajen kot glavni paviljon in ikona svetovne razstave v Bruslju leta 1958. Konstrukcija je bila tehnični podvig. Od devetih krogel je šest dostopnih javnosti, od katerih ima vsaka dve glavni nadstropji in nižje nadstropje, rezervirano za servisiranje. Centralna cev vsebuje najhitrejše dvigalo tistega časa (5 m / s), ki ga je postavila belgijska veja švicarske družbe Schlieren (ki jo je nato prevzel Schindler). Omogoča 22 ljudem da dosežejo vrh v 23 sekundah. Tekoče stopnice, nameščene v poševnih ceveh, so med najdaljšimi v Evropi. Najdaljša je dolga 35 m.

Tri od štirih zgornjih krogel nimajo navpične podpore in zato niso odprte za javnost iz varnostnih razlogov, le krogla na vrhu je odprta za javnost. Izvirno oblikovanje ni zahtevalo podpore; struktura je preprosto počivala na kroglah. Preizkusi v vetrovniku so dokazali, da bi se struktura prevrnila v vetru 80 km / h (v Belgiji je bil zabeležen rekordni veter 140 km / h). Dodani so bili podporni stebri, da bi dosegli dovolj odpornosti proti prevrnitvi. [4]

Atomium, ki je bil zasnovan v šestih mesecih, ni bil namenjen da bi ostal po svetovni razstavi, vendar je njegova priljubljenost in uspeh postala pomemben element bruseljske pokrajine. Njegovo uničenje je bilo zato prestavljeno iz leta v leto, dokler se mestne oblasti niso odločile, da ga bodo ohranile. Vendar pa trideset let niso opravljali potrebnih vzdrževalnih del.

Obnova[uredi | uredi kodo]

Bruseljski Atomium med obnovo februarja 2004

Do preloma tisočletja se je stanje stavbe precej poslabšalo in obsežna prenova je bila nujno potrebna. Obnova Atomiuma se je začela marca 2004; oktobra je bil zaprt in ostal zaprt do 18. februarja 2007. Obnova je vključevala zamenjavo aluminijastih plošč na kroglah z nerjavnim jeklom. 21. decembra 2005 je bila testirana nova razsvetljava. Meridijani vsake krogle so bili prekriti s pravokotnimi jeklenimi ploščami, v katerih je bila vključena LED razsvetljava. Luči lahko simultano utripajo ali pa se obračajo ob vsakem poldnevniku, kar simbolizira pomikanje elektronov okoli jedra.

14. februarja 2006 je Atomium uradno ponovno odprl princ Filip, 18. februarja 2006 pa so ga ponovno odprli za javnosti.

Prenova je znašala 26 milijonov EUR. Bruselj in Društvo Atomium so plačali tretjino stroškov, belgijska vlada pa je financirala dve tretjini. Da bi pomagali plačati obnovo, so bili deli starih aluminijastih plošč javnosti prodani kot spominki. En trikotni kos približno 2 metra (7 ft) je bil prodan za 1.000 EUR. [5]

Ob ponovnem odprtju marca 2006 je bil izdan priložnostni kovanec za 2 evra, ki prikazuje stavbo.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zahteve po avtorskih pravicah po vsem svetu[uredi | uredi kodo]

Fotografija Atomiuma, cenzurirana zaradi pomanjkanja avtorskih pravic panorame v tistem času
Model Atomiuma v Minimundusu v Avstriji

SABAM, belgijska družba za zbiranje avtorskih pravic, je zahtevala svetovne pravice intelektualne lastnine pri vseh reprodukcijah slike preko Združenja Združenih držav za umetniške pravice (ARS). [6] Na primer, SABAM je izdal zahtevo, da spletna stran Združenih držav s svojih strani odstrani vse slike Atomiuma. Spletna stran se je odzvala z zamenjavo vseh takšnih slik z opozorilom, da ne bodo fotografirali Atomiuma in da bo A.S.B.L. Atomium tožil, če jih ne pokaže nikomur. [7] SABAM je potrdil, da je potrebno dovoljenje.

Ralf Ziegermann je opozoril[8] na zapletena avtorska navodila na spletni strani Atomiuma, ki so značilna za »zasebne slike«. Organizatorji belgijske dediščine, Anno Expo (načrtovanje praznovanja 50. obletnice Expo 58) v mestu Mechelen so napovedali »kulturno gverilno stavko«, tako da so prosili ljudi, naj pošiljajo svoje stare fotografije Atomiuma in prosili 100 fotošoparjev da prebarvajo krogle. SABAM je odgovoril, da bodo za leto 2008 izjeme in da bi lahko ljudje objavljali zasebne fotografije eno leto samo pod pogojem, da so v nekomercialne namene. [9][10]

Anno Expo je kasneje napovedala, da so zaradi »zapletov« cenzurirali del svojega poročila in se sklicevali na srečanje, ki so ga imeli s SABAM-om. Župan Mechelena, Bart Somers, je imenoval avtorske pravice na področju Atomiuma kot absurdne. [11]

23. februarja 2009 je Axel Addington, upravitelj spletnih vsebin Atomiuma pojasnil spletno stran Glass Steel in Stone, ki je že nekaj let redno fotografirala Atomium po grožnjah. On je izjavil:

Avtorske pravice zahtevajo potomci Andréja Waterkeyna, inženirja, ki je leta 1955 zasnoval Atomium in ne A.S.B.L. Atomium. Torej, vi ste verjetno tožili SABAM (belgijska družba za avtorske pravice) zaradi družine Waterkeyn.

Iz spletnega mesta Atomiuma: trenutne omejitve avtorskih pravic so oproščene fizične osebe pod naslednjimi pogoji [12]:

Če fotografije posnamejo posamezniki in se prikazujejo na zasebnih spletnih straneh brez komercialnih namenov (sedanji trend za foto albume).

V skladu z zakonodajo bodo pravice do uporabe slike Atomiuma seveda razširjene s 1. januarjem 2076, z drugimi besedami, ob sedemdeseti obletnici smrti Andréja Waterkeynya.

Poleti leta 2015 je belgijska politična stranka Open Vld predlagala zakon o omogočanju svobode panorame. Zakon je bil zakon sprejet junija 2016 in omogoča, da so fotografije Atomiuma in drugih javnih zgradb pod avtorskimi pravicami zakonito deljene. [13][14]

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Atomium je deseti postanek dirke The Amazing Race 19. Vidimo ga lahko tudi v ozadju videospota pesmi Paint Box skupine Pink Floyd iz leta 1968. V računalniški igri RollerCoaster Tycoon 2 ga igralec lahko postavi kot scenski predmet.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "History". Atomium Foundation. Pridobljeno dne 29 July 2016. 
  2. ^ Uradna spletna stran [1]]
  3. ^ Benavides Canepa, Jessica (24 January 2013). "11 of Europe's most bizarre buildings". CNN. Pridobljeno dne 25 January 2013. 
  4. ^ "Atomium (1958) | Structurae" (nemščina). En.structurae.de. 24 February 2006. Pridobljeno dne 5 July 2012. 
  5. ^ "The Atomium restored". Veerle Pieters. 16 February 2006. Pridobljeno dne 20 June 2015. 
  6. ^ "Takšno nelicencirano razmnoževanje in uporaba umetniškega dela na kateri koli spletni strani z javnim dostopom se šteje kot kršitev svetovnih pravic intelektualne lastnine imetnikov pravic, vključno z [[Avtorske pravice|avtorskimi pravicami]], pravicami blagovnih znamk in moralnih pravic, brez omejitev". Chillingeffects.org. 14 July 2003. Pridobljeno dne 20 June 2015.  Wikipovezava znotraj URL naslova (pomoč)
  7. ^ "Atomium, The :: Boulevard du Centenaire, Brussels, Belgium". Glass Steel and Stone. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 March 2006. Even if you are an American and think you are protected by U.S. copyright law Title 17, Chapter 1, Section 120, you will still be sued. 
  8. ^ Ralf Ziegermann (5 January 2008). "Atomium and Expo ’58". The Cartoonist. 
  9. ^ "The balls of Brussels". embe. 10 April 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 September 2008. 
  10. ^ www.anno-expo.eu
  11. ^ Christophe Callewaert (9 April 2008). "Sabam in het nauw". Indymedia Belgium (nizozemščina). 
  12. ^ Atomium.be copyright, retrieved 26 March 2010.
  13. ^ "Selfies aan Atomium weldra helemaal legaal". demorgen.be. Pridobljeno dne 27 March 2017. 
  14. ^ "Moniteur Belge - Belgisch Staatsblad". ejustice.just.fgov.be. Pridobljeno dne 27 March 2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]