Aslaug
| Aslaug Sigurdsdatter | |
|---|---|
 Mårten Eskil Winge (1825-1896): Kraka | |
| Rojstvo | |
| Zakonec | Ragnar Lodbrok |
| Potomci | Ivar Brez kosti, Bjørn Železnoboki, Hvidserk, Ragnald, Sigurd Kača v očesu |
| Oče | Sigurd Fåvnesbane[1] |
| Mati | Brinhilda[1] |
Aslaug Sigurdsdatter z vzdevkom Kraka (slovensko Vrana), je bila druga žena legendarnega junaka Ragnarja Lodbroka. Znana je iz Snorrijeve Prozne Edde, Sage o Volsungih in Sage o Ragnarju Lodbroku. Njena zgodba se lahko bere kot nordijska pravljica o Pepelki.
Otroštvo
[uredi | uredi kodo]Aslaug je bila hči Sigurda Fåvnesbaneja in valkire Brinhilde, po smrti staršev pa je zanjo skrbel rejnik Heimer. Izdelal je harfo, dovolj veliko, da jo je lahko skril vanjo, in potoval naokoli kot reven harfist. Ko sta v Spangereidu blizu Lindesnesa prenočevala pri starejšemu paru, Åkeju in Grimi, se je Åkeju zdelo, da iz harfe štrli dragocena tkanina. Grima ga je prepričala, naj Heimerja med spanjem ubije, ko pa sta odprla harfo, nista v njej našla ničesar drugega kot triletno deklico, ki ni znala govoriti. Vzgojila sta jo Heimerjeva morilca, ki sta jo prisilili k težkemu delu. Da bi prikrila dejstvo, da je deklica visokega rodu, sta ji obraz natrla s sajami, jo prisilila, da je hodila v umazanih cunjah in jo klicala Vrana, saj je bila tako črna kot saje.[2]
Poroka z Ragnarjem Lodbrokom
[uredi | uredi kodo]Nekega dne je Ragnar Lodbrok s svojo ladjo prišel v Spangereid in bil očaran nad dekletovo lepoto. Povabil jo je, naj pride k njemu na ladjo, vendar naj ne bo ne oblečena ne gola, ne sita ne postna, ne sme priti sama, pa tudi ne v spremstvu osebe. Kraka je premislila in odgovorila, da bo prišla šele naslednje jutro. Nato se je zavila v ribiško mrežo in spustila svoje dolge lase, tako da ni bila ne oblečena ne gola. Ugriznila je v čebulo in ni bila ne sita ne postna. S seboj je za spremljevalca vzela svojega psa. Ragnar Lodbrok je obljubil, da ne bo storil nič žalega njej ne psu, ko pa ga je pes ugriznil, ga je ubil in Kraka je postala sumničava. Naslednji dan se je kljub temu vrnila in pristala na poroko z njim.[3] Z Ragnarjem je imela pet sinov: Ivarja Brez kosti, Bjørna Železnobokega, Hvidserka, Ragnvalda in Sigurd Kača v očesu.
Krako in njen rod povezuje Ragnarja Lodbroka in njegove potomce z Volsungi in Sago o Volsungih. [4]
Kraka je svoja sinova spodbudila, da sta maščevala njena pastorka Erika in Agnarja, sinova Ragnarja in njegove prve žene Tore Borgarhjort.
Ocena
[uredi | uredi kodo]Aslaugina zgodba v Sagi o Ragnarju Lodbroku je prototip več ljudskih pravljic. Saga se do Aslaugine poroke z Ragnarjem zelo ujema s pravljico, vendar obstajajo podobnosti tudi po njej. Saga poudarja Aslaugino odločnost, na primer vzdržnost do poroke, in njeno na videz nadnaravno modrost: ker je Ragnar vztrajal, da bo z njo spal takoj po poroki, kar je bilo v nasprotju z njenim nasvetom, je bil njun prvi sin Ivar šibak otrok - 'brez kosti'.[5]
Brata Grimm razpravljata o podobnostih svoje pravljice Pametna kmečka hči (Pepelka) iz leta 1815 z nordijsko pravljico o Kraki v dodatku svojega besedila. Razpravljata tudi o podobnostih s pravljico Schimpf und Ernst Johannesa Paulija iz let 1519 do 1522.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Heimer in Kraka (Aslaug Sigurdsdatter)
Mårten Eskil Winge (1862): Åke in Grima v harfi najdeta Krako
Mårten Eskil Winge: Kraka
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Cassell's Dictionary of Norse Myth & Legend. 2002, zv. 36, str. 494. ISBN 0-304-36385-5
- ↑ https://heimskringla.no/wiki/Ragnar_Lodbrok_og_hans_sønner (kap. 2)
- ↑ https://heimskringla.no/wiki/Ragnar_Lodbrok_og_hans_sønner (kap. 3)
- ↑ http://www.heimskringla.no/wiki/Saga_om_Vølsungerne (kap. 24)
- ↑ Jurich, Marilyn (1998). Scheherazade's sisters: trickster heroines and their stories in world literature (1. publ. ed.). Westport, Conn.: Greenwood Press. str. 160. ISBN 9780313297243.