Artaban I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Artaban I. Partski
اردوان يکم‎
Veliki kralj (šah) Partskega cesarstva
Kovanec Artabana I.; na reverzu je sedeč lokostrelec in napis ΑΡΣΑΚΟΥ [ARSAKOI]
Kovanec Artabana I.; na reverzu je sedeč lokostrelec in napis ΑΡΣΑΚΟΥ [ARSAKOI]
Obdobje vladanja211 pr. n. št. – 191 pr. n. št.
PredhodnikArsak I. ali Tiridat I.
NaslednikFriapatij
Vladarska hišaArsakidska dinastija
OčeTiridat I.
Rojstvo3. stoletje pr. n. št.
Smrt191 pr. n. št.
Partsko cesarstvo

Artaban I. ali Arsak II. (perzijsko اردوان يکم‎), drugi kralj iz dinastije Arsakidov, ki je vladal v Partskemu cesarstvu od leta 211 pr. n. št. do 191 pr. n. št., * ni znano, † 191 pr. n. št..

Grško ime Arsak (Arsakoi) se v latinskih virih piše kot Artaban (Artabanus), v drugih zgodovinskih knjigah pa se pojavljata obe obliki njegovega imena.

Zaradi zmešnjave okoli imen je nejasna tudi nasledstvena linija Arsakidske dinastije. Dinastijo je začel Artabanov stric Arsak I. okoli leta 247 pr. n. št.. Arsaka I. bi lahko neposredno nasledil njegov brat Tiridat I., ki je, tako kot vsi Arsakidi, po kronanju privzel ime Arsak. Artaban I. bi torej lahko bil naslednik svojega strica Arsaka I. ali svojega očeta Tiridata I..

Selevkidsko satrapijo Partijo, ki so jo okoli leta 247 pr. n. št. osvojili Parni na čelu z Arsakom I., je leta 209 pr. n. št. ponovno osvojil selevkidski kralj Antioh III. Veliki. Artaban I. je po porazu v bitki na Labusu zaprosil za mir. Antioh je pred tem že zasedel partsko prestolnico Hekatompil in prodiral proti Tagi. Po Artabanovem porazu se je obrnil proti zahodu v Hirkanijo in zasedel Tambraks in Sirinks.

Artaban je z mirovno pogodbo sprejel položaj selevkidskega vazala[1] in vladal v Partiji in Hikarniji. Antioh se je umaknil na zahod, kjer se je zapletel v vojne z Rimsko republiko in Partom prepustil vladanje v njihovem kraljestvu.

Artabana I. je leta 191 pr. n. št. nasledil sin Friapatij.

Artaban I.
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Tiridat I.
Veliki kralj (šah) Partskega cesarstva
okoli 211. pr. n. št. – 191 pr. n. št..
Naslednik:
Friapatij

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. Bivar 1993, str. 29.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • R.N. Frye, The History of Ancient Iran, 1984.
  • A.D.H. Bivar (1993), The Political History of Iran under the Arsacids, Cambridge History of Iran, 3.1, London, Cambridge University Press, str. 31, 51-67.
  • J. Wolski, Arsace II et le genealogie des premiers arsacides, Historia, XI, 1962, str. 138-145.