Pojdi na vsebino

Arpitanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
arpitanščina
patouès, gaga, arpetan, arpitan
Materni jezikItalja, Francija in Švica
PodročjeDolina Aoste, Piemont, Apulija, Franche-Comté, Savoja, Bresse, Bugey, Dombes, Beaujolais, Dauphiné, Lyonnais, Forez, Romandie
Št. maternih
govorcev
150.000 v Franciji, 70.000 v Italiji in 7000 v Švici (2020)[1]
300.000 v Franciji, 200.000 v Švici in 95.000 v Italiji
Zgodnejše oblike
Narečja
Dauphinois
Jurassien
Vaudois
Pisavalatinica
Uradni status
Priznani manjšinski
jezik
Francija
  • Auvergne-Rhône-Alpes
  • Bourgogne-Franche-Comté

Italija

  • Aosta Valley (zakonsko zaščitena)[3]
Jezikovne oznake
ISO 639-3frp
Glottologfran1269  Francoprovencalic
fran1260  Arpitan
ELPFrancoprovençal
Linguasphere51-AAA-j[4]
{{{mapalt}}}
arpitansko jezikovno področje:
  • temno modro: uraden
  • srednje modro: ostala območja
  • svetlo modro: zgodovinsko prehodno območje
{{{mapalt2}}}
Arpitanščina je označena kot definitivno ogrožena s strani UNESCO Atlas of the World's Languages in Danger
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Arpitanščina (po arpitansko arpitan), znana tudi kot frankoprovansalščina, je romanski jezik, ki spada v skupino štirinajstih oziroma petnajstih (vključno z arpitanščino) oilskih jezikov (langues d'oïl), čeprav ga nekateri ločujejo tako od oilskih jezikov kot od jezika oc, se pravi okcitanščine. Govori se ga na nekdanjem področju naselitve južnih srednjeveških Burgundov. V Franciji je to večji del nekdanje regije Rona - Alpe, katere središče je mesto Lyon, v Švici je to francosko govoreči del države z mesti, kot sta Ženeva in Lozana, v Italiji pa Dolina Aoste in obmejni deli Pokrajine Torino. V Italiji je še ena skupnost v Apuliji, in sicer v vaseh Faeto in Celle di san Vito.

Skupno naj bi bilo govorcev vsaj 300 000 v Franciji, 200 000 v Švici in 95 000 v Italiji. Šele v zadnjih desetletjih so prenehali obravnavati jezik kot zgolj narečje in mu začeli dajati vse več pravic v vseh treh državah.

razširjenost jezika

[uredi | uredi kodo]
Jezikovno področje arpitanščine


  1. arpitanščina v Ethnologue (23. izd., 2020) Zaprti dostop
  2. 2,0 2,1 Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin; Bank, Sebastian (24. maj 2022). »Glottolog 4.8 - Oil«. Glottolog. Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2023. Pridobljeno 11. novembra 2023.
  3. Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche (v italijanščini), Italian parliament, 15. december 1999, arhivirano iz spletišča dne 2. maja 2012, pridobljeno 8. septembra 2017
  4. »f« (PDF). The Linguasphere Register. str. 165. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. aprila 2014. Pridobljeno 1. marca 2013.