Arnulfova utrdba
| Arnulfova utrdba (ruševine) | |
|---|---|
 Ruševine Arnulfove utrdbe – ostanki bergfrida s severne strani | |
 | |
| Druga imena | Hetzelburg |
| Splošni podatki | |
| Status | dostop lastnik prepoveduje |
| Tip | trdnjava |
| Arhitekturni slog | višinski grad |
| Lokacija | Možberk |
| Naselje | Celovec |
| Država |  Avstrija |
| Koordinati | 46°39′37.1″N 14°09′30″E / 46.660306°N 14.15833°E |
| Začetek gradnje | zadnja četrtina 9. stoletja |
| Dokončano | 879 |
| Prenovljeno | 12. stoletje, po 1501 |
| Višina | 12,5 m |
| Tehnični podatki | |
| Št. nadstropij | 2 |
Arnulfova utrdba (nemško Hetzelburg) so ruševine višinskega gradu v občini Možberk na Koroškem.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Bronastodobne najdbe potrjujejo, da gre za starodavno poselitveno območje.
Prva dokumentirana omemba gradu oziroma utrdbe sega v leto 879.
V obdobju po letu 1100 do druge polovice 15. stoletja so bili kot lastniki izpričani goriški palatinski grofi. Leta 1501 so jih nasledili Habsburžani, ki so posest dali takoj v fevd rodbini Ernauskih do 1630, od leta 1633 baronom Kronegg in leta 1733 grofom Goëss.
Po izgradnji novega gradu v začetku 16. stoletja je Hetzelburg vse bolj propadal.
Gradišče na treh gričih
[uredi | uredi kodo]Severozahodno od Možberške Mitterteich se dvigajo trije griči z Arnulfovo utrdbo, ljudsko znano kot "Mosaburch".
Na severu je grič Raut, na jugozahodu Turnerjev grič in na jugovzhodu Arnulfov grič. Gre za obsežen, deloma dotrajan kompleks, ki ga sestavljajo trije ločeni stavbni kompleksi: na griču Rautu je najstarejša utrdba karolinški "heribergium", na Turnerjevem griču dejanski glavni grad iz 12.–14. stoletja in na Arnulfovem griču »Arnulfov stolp«, obdan z Beringom, sedežem gradiščanskega grofa iz 13. stoletja. To je stolp z dva metra debelimi stenami in kvadratnega tlorisa s stranicami 12 metrov. Na zahodni strani je stolp ohranjen do višine dobrih 12 metrov. Glavno stavbo je sestavljala trdnjava z dvema prostoroma in dvoriščem, obrnjenim proti jugu, obdanim z Beringom. Dva metra visoko obzidje iz lomljenega kamenja iz 12. stoletja predstavlja najnižji del palasa in beringa iz 13. stoletja. Verjetno je bil kompleks šele v poznem srednjem veku združen v veliko utrdbo.
Bergfrid je bil ponovno izmerjen leta 2002 po obnovi s strani Karolinškega združenja: dolžine stranic so: sever: 11,42 m, jug: 11,43 m; vzhod: 11,38 m, zahod: 11,39 m. Debelina zidu je med 2,1 in 2,25 m.
Dostop do območja lastnik prepoveduje.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- DEHIO Koroška. Topografski popis spomenikov. str. 565. Založnik Anton Schroll & Co, Dunaj 2001 (tretja, razširjena in izboljšana izdaja 2001, uredila Gabriele Russwurm-Biro), ISBN 3-7031-0712-X .
- Robert Svetina: Moosburg Arnulfa Koroškega. Prispevek k ugotavljanju njihovega položaja. Moosburger Museum Knjižice 2, Celovec 1993.