Armenske številke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Številski sestavi
arabske številke
armenske številke
babilonske številke
cirilske številke
d'nijevske številke
egipčanske številke
grške številke
hebrejske številke
indijske številke
japonske številke
kitajske številke
majevske številke
rimske številke
tajske številke
številke

Starodavni armenski številski sistem se je v precejšnji meri zgledoval po grškem in hebrejskem. Armenske številke so se zapisovale s prvimi 36 črkami, kolikor je štela prvotna armenska abeceda. Zapisovale so se izključno z velikimi črkami. Uporabljale so se od začetka 5. stoletja, ko je armenska pisava nastala, do 8. ali 9. stoletja, ko so jih nadomestile »arabske številke«. Občasno so se uporabljale tudi pozneje, npr. za zapisovanje letnic in za podobne stvari, kot pri nas še danes uporabljamo rimske številke.

36 črk se je razdelilo v 4 skupine po 9 črk. Prvih 9 črk je predstavljalo enice med 1 in 9, naslednjih 9 črk desetice med 10 in 90, naslednjih 10 črk stotice med 100 in 900, zadnjih 9 črk prvotne armenske abecede pa tisočice med 1.000 in 9.000. Z armenskimi številkami je torej bilo mogoče zapisati naravna števila med 1 in 9.999, ničle ni bilo mogoče zapisati.

Vrednosti števk:

Ա Բ Գ Դ Ե Զ Է Ը Թ
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Ժ Ի Լ Խ Ծ Կ Հ Ձ Ղ
10 20 30 40 50 60 70 80 90
Ճ Մ Յ Ն Շ Ո Չ Պ Ջ
100 200 300 400 500 600 700 800 900
Ռ Ս Վ Տ Ր Ց Ւ Փ Ք
1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000

Števke se zapisuje od leve proti desni, začenši s števkami z največjo utežjo. V vsakem številu se lahko pojavi le en predstavnik vsake vrstice iz zgornje tabele. Na mestih, kjer bi v zapisu z arabskimi številkami morali zapisati števko 0, ne napišemo ničesar in nadaljujemo s števkami z nižjimi utežmi.

Primeri:

  • ՌՋՀԵ = 1975 = 1000 + 900 + 70 + 5
  • ՍՄԻԲ = 2222 = 2000 + 200 + 20 + 2
  • ՍԴ = 2004 = 2000 + 4
  • ՃԻ = 120 = 100 + 20
  • Ծ = 50