Armant

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Armant

Iuny, Erment, Hermonthis
Obala Nila v Armantu
Obala Nila v Armantu
Armant is located in Egipt
Armant
Armant
Lokacija Armanta v Egiptu
Koordinati: 25°37′00″N 32°32′00″E / 25.61667°N 32.53333°E / 25.61667; 32.53333
DržavaEgipt Egipt
GuvernoratGuvernorat Luksor
Časovni pasUTC+2 (Egipčanski standardni čas)
 • Poletje (DST)+3

Armant (egipčansko Iuny, koptsko Erment, grško Hermonthis) je mesto v Egiptu, ki stoji približno 18 km južno od Teb. V Srednjem kraljestvu je bil pomembno mesto, katero so v obdobju Osemnajste dinastije še povečali. Sedanje mesto spada v Guvernorat Luksor na zahodnem bregu Nila. Sodobno ime mesta izhaja iz izraza Iunu-Montu.

Montu je bil egipčanski bog, katerega ime pomeni nomad. Egipčani so ga povezovali s pobesnelim bikom. Zanj je bilo rečeno, da se manifestira tudi kot bel bik s črnim obrazom. Kot takega so ga imenovali Bakha. Egipčanski največji kralji-generali so sami sebe naslavljali z mogočni bik, sin Montuja. Znamenita pripoved o bitki pri Kadešu pravi, da se je Ramzes II., ko je zagledal sovražnika, »razbesnel nanj kot Montu, gospodar Teb«.

Podstavek granitnega kipa iz Armanta z imenon faraona Senusreta (Sesostrisa) I.

Tempelj v Armantu, ki je stal že v obdobju Enajste dinastije, je bil morda Montujev. Najstarejši dokazani graditelj je bil faraon Nebhepetre Mentuhotep II. V obdobju Dvanajste dinastije in v Novem kraljestvu je tempelj dobil pomembne dodatke. V poznem obdobju je bil uničen, zato je Nektaneb II. začel graditi novega. Gradnjo so nadaljevali Ptolemajci. Kleopatra VII. in Ptolemaj XV. Cezarion sta dogradila hišo rojstva s svetim jezerom. Zgradba je bila vidna do 19. stoletja, ko so začeli graditi tovarno sladkorja in jo uporabili kot gradivo. Ohranil se je samo pilon Tutmoza III.

V mestu so odkrili tudi dvoje vrat, ki jih je zgradil rimski cesar Antonin Pij. Buheum, pokopališče svetih bikov Buhisov v Amantu, je bil na robu puščave severno od mesta. Najstarejši pokop je iz obdobja Nektaneba II., kompleks kot tak pa se je uporabljal do sredine 4. stoletja n. št. Odkrili so tudi pokopališče svetih krav – Buhisovih mater. Okoli mesta je več obsežnih pokopališč iz vseh zgodovinskih obdobij.

Pod Kleopatro VII. je Armant postal prestolnica 4. noma Gornjega Egipta in tak položaj obdržal tudi v koptskem obdobju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kathryn A. Bard: Armant, Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18589-0, str. 143–145.
  • Hans Bonnet: Hermonthis, Lexikon der ägyptischen Religionsgeschichte. Nikol, Hamburg 2000, ISBN 3-937872-08-6, str. 293.
  • Karl Richard Lepsius: Denkmäler aus Aegypten und Aethiopien. Textband 4, Hinrichs, Leipzig 1901, str. 1–11; Tafelband Abth. 4, Band 9, Tafeln 59–65, Tafelband Abth. VI, Band 12, Tafel 103 (Onlineversion).
  • Robert Ludwig Mond, Oliver Humphrys Myers: The Bucheum. 3 Bände, The Egypt Exploration Society, London 1934.
  • Robert Ludwig Mond, Oliver Humphrys Myers: The Cemeteries of Armant I. (Text- und Tafelband), The Egypt Exploration Society, London 1937.
  • Robert Ludwig Mond, Oliver Humphrys Myers: Temples of Armant: a preliminary survey. (Text- und Tafelband), The Egypt Exploration Society, London 1946.
  • Sandra Sandri: Har-Pa-Chered (Harpokrates). Die Genese eines ägyptischen Götterkindes (= Orientalia Lovaniensia analecta. Bd. 151). Peeters, Leuven 2006, ISBN 90-429-1761-X.
  • Daniela Rutica: Kleopatras vergessener Tempel. Das Geburtshaus von Kleopatra VII. in Hermonthis. Eine Rekonstruktion der Dekoration (= Göttinger Miszellen. Bd. 1). Georg-August-Universität Göttingen, Seminar für Ägyptologie und Koptologie, Göttingen 2015, ISBN 978-3-9817438-0-7.