Areva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Areva
Areva Logo.svg.png
Trgovsko ime Euronext: AREVA
Tip Delniška družba
Panoga Energija
Ustanovitev 2001
Sedež Courbevoie, Pariz, Francija
Območje Globalno
Ključni ljudje Philippe Knoche
Produkti Jedrska energija, Uran, Obnovljiva energija[1]
Prihodek Rast 9,2 milijard (2013)[2]
Skupno premoženje Rast € 22,346 milijard (2013)
Št. zaposlenih 45340 (2013)[3]
Podružnice Areva NP, Areva NC, Areva TA, Areva Mines, Euriware, Areva Med
Spletna stran www.areva.com

Areva je francosko mednarodno podjetje, ki se ukvarja z jedrsko in obnovljivo energijo.[4]Areva ima korenine v podjetju Framatome, ki je bilo ustanovljeno leta 1958. Kasneje, leta 2001, je bil ustanovljena skupina Areva, ko so se združili Framatome (zdaj Areva NP), Cogema (zdaj Areva NC) in Technicatome (zdaj Areva TA). Leta 2006 so ustanovili oddelek za obnovljivo energijo. Leta 2009 je Areva kupila Siemensov jedrski oddelek.

Areva velja za največje jedrsko podjetje na svetu, EDF pa za največje distribucijsko podjetje jedrske električne energije.[5]

Areva in Siemens sta skupaj razvili 1650 MWe Evropski tlačnovodni reaktor (EPR).[6][7]

Areva se ukvarja z vsemi koraki pri proizvodnji jedrske energije:

  • Iskanje in rudarjene urana
  • Obogatenje urana in fabrikacija jedrskega goriva
  • Dizajniranje, gradnja, operiranje in vzdrževanje jedrskih reaktorjev
  • Reprocesiranje jedrskega goriva

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "A Global Offer for CO2 Energy Generation". Areva. Pridobljeno dne 22 May 2014. 
  2. ^ "2013 Annual Results Press Release" (PDF). Areva. Pridobljeno dne 22 May 2014. 
  3. ^ "2013 Key Figures". Areva. Pridobljeno dne 9 June 2014. 
  4. ^ "Legal Notice". Areva. Pridobljeno dne 21 June 2010. 
  5. ^ "Nuclear Power in France". World Nuclear Association. Pridobljeno dne 18 January 2014. Areva is the world's largest nuclear company, EdF is the largest nuclear electric utility, and set to build new Areva EPR plants in France, UK, China and possibly USA. 
  6. ^ Andrew Teller (2 February 2010). "The EPR Reactor: Evolution to Gen III+ based on proven technology" (PDF). Areva. Pridobljeno dne 19 July 2010. 
  7. ^ "EPR – Areva brochure" (PDF). Areva NP. May 2005. Pridobljeno dne 2 January 2008. 

Znanje povezave[uredi | uredi kodo]