Pojdi na vsebino

Aret III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aret III.
Kralj Nabatejcev
Aretov in hkrati prvi nabatejski srebrnik z njegovim imenom v grškem in ne v nabatejsko aremejskam jeziku
Kralj Nabatejcev
Vladanje85 pr. n. št. - 62 pr. n. št.
PredhodnikObod I.
NaslednikObod II.
Rojstvo2. stoletje pr. n. št.
Smrt1. stoletje pr. n. št.
Poklicpolitik

Aret III. (nabatejsko aramejsko 𐢊𐢛𐢞𐢞, Ḥārītaṯ, starogrško Αρέτας, latinizirano: Arétās) je bil od leta 87 do 62 pr. n. št. kralj arabskega Nabatejskega kraljestva. Na prestol je prišel po smrti svojega brata Oboda I.[1] Med svojim vladanjem je razširil svoje kraljestvo na ozemlje današnje severne Jordanije, južne Sirije in dela Saudove Arabije. Aretova verjetno največja osvojitev je bila osvojitev Damaska, ki je njegovi državi zagotovila mesto resne politične sile svojega časa. Nabateja je dosegla svoj največji ozemeljski obseg prav pod Aretovim vodstvom.[2]

Aretovo ime, v arabščini pisano kot الحارث (al-Ḥāriṯ)[3] ali الحارثة (al-Ḥāriṯa), izhaja iz besede 'harit', ki pomeni "zbiralec, oskrbovalec, orač ali obdelovalec (zemlje)".

Osvojitev Damaska

[uredi | uredi kodo]

Damask je stal na glavni trgovski poti med Sredozemljem in Indijo ter Bližnjim vzhodom. Mesto, ki je bilo v posesti šibkega Selevkidskega cesarstva, je leta 85 pr. n. št. zavzel Aret, z vzdevkom Filhelen ("prijatelj Grkov").[4] Kovnicam v Damasku je naročil, naj izdelajo prve srebrne nabatejske kovance v helenskem slogu in z njegovim imenom v grškem jeziku namesto v nabatejski aramejščini.[5] Da bi okrepil novo nabatejsko kulturo, si je Aret prizadeval, da bi v nabatejsko prestolnico Petro[6] in v nova naselja, kot je bila Humeima, prinesel arhitekturo grškega in rimskega sloga, vključno z 26,8 km dolgim akvaduktom.[7] Nabatejsko vladavino v Damasku je leta 72 pr. n. št. prekinilo uspešno obleganje, ki ga je vodil armenski kralj Tigran II. Armenska vladavina v mestu se je končala leta 69 pr. n. št., ko so se Tigranove sile umaknile, da bi odbile rimski napad na armensko prestolnico, kar je Aretu omogočilo, da ponovno zasede mesto.

Hirkan II. in prestol Judeje

[uredi | uredi kodo]
Aretov bronast kovanec

Leta 67 pr. n. št. se je na judejski prestol povzpel Hirkan II. Tri mesece kasneje je njegov mlajši brat Aristobul II. spodbudil in uspešno vodil vstajo, v kateri je strmoglavil Hirkana II. in sam prevzel položaj kralja in velikega duhovnika. Hirkan je bil zaprt v Jeruzalemu in še naprej prejemal dohodke s prejšnjega naslova,[8] vendar je v strahu za svoje življenje pobegnil v Petro in se povezal z Aretom. Slednji ga je pdprl, potem ko je od Hirkanovega glavnega svetovalca Antipatra Idumejca prejel obljubo, da bo arabska mesta, ki so jih zasedli Hasmonejci, vrnil Nabateji.

Aret se je na čelu 50.000 mož odpravil na pohod proti Jeruzalemu in več mesecev oblegal mesto. Aristobul je sčasoma podkupil Marka Emilija Skavra, namestnika rimskega generala Pompeja, da je Aretu ukazal, naj umakne svojo vojsko. Vojsko je na povratku v Nabatejo hudo porazil Aristobul.

Skavr se je kljub Aretovi poslušnosti leta 62 pr. n. št. odpravil na pohod na Petro. Zaradi težav zaradi razgibanega terena in slabe oskrbe je Skavr poiskal Hirkanovo pomoč. Slednji, ki je bil takrat veliki duhovnik in ne kralj Judeje, je poslal v Petro Antipatra, da bi z Aretom sklenil mir. Obleganje je bilo prekinjeno v zameno za nekaj sto talentov srebra, izplačanih samemu Skavru, in priznanje rimske nadvlade nad Nabatejo. Aret je obdržal vse nabatejsko ozemlje in posesti ter postal vazal Rimske republike.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ CIS II 422
  2. ↑ G. Horsfield, A. Conway, "Historical and Topographical Notes on Edom: With an Account of the First Excavations at Petra", The Geographical Journal]', 76 (1930): 369-388. (JSTOR link)
  3. ↑ Al-Mallah, Hashim Yahya (1. januar 2011). الوسيط في تاريخ العرب قبل الإسلام [The mediator in the history of the Arabs before Islam] (v arabščini). Dar Al Kotob Al Ilmiyah دار الكتب العلمية. str. 121. ISBN 978-2-7451-5844-4.
  4. ↑ G.W. Bowersock, "A Report on Arabia Provincia", Journal of Roman Studies, 61 (1971): 219-242. (JSTOR link)
  5. ↑ M.J. Price, "Recent Acquisitions of Greek Coins by the British Museum", Archaeological Reports, 20 (1973-1974): 66-71. (JSTOR link)
  6. ↑ "Petra", Catholic Encyclopedia. Pridobljeno 26. avgusta 2007.
  7. ↑ Skebo, K; Archaeology meets agriculture in the desert, KnowlEDGE vol. 3, 3 (junij 2002), University of Victoria Communications.
  8. ↑ Emil Schürer, Geschichte des jüdischen Volks im Zeitalter Jesu Christi, volume I, str. 291, op. 2
  9. ↑ Josephus, "The Jewish War", prevod G. A. Williamson 1959. 1981, 1:61, str. 48.
Aret III.
Rojen: 2. stoletje pr. n. št. Umrl: 1. stoletje pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Obod I.		 Kralj Nabatejcev
85 pr. n. št. - 62 pr. n. št		 Naslednik: 
Obod II.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Aret_III.&oldid=6501461«