Vednozeleni gornik
| Vednozeleni gornik | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Arctostaphylos uva-ursi (L.) Spreng. |
Vednozeleni gornik (znanstveno ime Arctostaphylos uva-ursi) je zdravilna rastlina iz družine vresovk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Opis[uredi | uredi kodo]
Vednozeleni gornik je nizek, plazeč grm z dolgimi rdeče rjavimi vejami. Listi so vednozeleni, grobi, usnjati in narobe jajčasti. Dolgi so od 12 do 30 mm in široki med 4 in 15 mm.[1] Na rastlini se listi obdržijo okoli 3 leta, nato pa odpadejo. Cvetovi imajo obliko vrča, so beli do rdečkasti, zbrani so v socvetjih s po 3 do 12 cvetovi. Posamezen cvet je dolg med 5 in 6 mm in visijo na kratkem peclju. Rastlina cveti v začetku poletja, plodovi pa so rdeče jagode velikosti graha ledvičaste oblike, ki dozorijo v jeseni.[1]
Podvrste[uredi | uredi kodo]
Priznanih je vsaj pet podvrst:
- Arctostaphylos uva-ursi subsp. uva-ursi
- Arctostaphylos uva-ursi subsp. adenotricha
- Arctostaphylos uva-ursi subsp. coactilis
- Arctostaphylos uva-ursi subsp. cratericola (J. D. Smith) P. V. Wells
- Arctostaphylos uva-ursi subsp. longifoliosa (neuradna podvrsta)[2]
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Vednozeleni gornik je razširjen od Iberskega polotoka prek centralne Evrope do Skandinavije na severu in Sibirije na vzhodu. Poleg tega uspeva tudi v Severni Ameriki, Himalaji in na Altaju. Raste na tleh bogatih s humusom, najbolje pa uspeva v sončnih do senčnih legah.[1]
V ljudskem zdravilstvu se čaj iz listov vednozelenega gornika uporablja pri vnetju mehurja in sečevoda, motnjam v mokrenju, vnetju ledvičnega ustja, ledvičnim kamnom ter katarju mehurja.[3]
Novejše raziskave so pokazale, da je glavna protibakterijska učinkovina v rastlini arbutin, oz. hidrokinon, ki nastane iz njega v alkalnem okolju tudi pod vplivom encimov iz kužnih bakterij. Droga deluje protivnetno in ne vpliva na mišično napetost maternice.[3]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Gornik, vednozeleni«. Gorenjske lekarne. Pridobljeno 4. junija 2019.
- ↑ Elven, Reidar (ur.). Pan-arctic Flora.
- ↑ 3,0 3,1 »Gornik, vednozeleni«. Pomurske lekarne. Pridobljeno 4. junija 2019.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
