Apostolska konstitucija
Apostolska konstitucija (latinsko: constitutio apostolica) je papeški dokument najvišje veljave, ki obravnava doktrinalne, pravne ali disciplinske zadeve.[1]
Konstitucije morejo definirati dogmo (npr. Dei verbum o božjem razodetju), spremenijo kanonsko pravo (npr. Anglicanorum coetibus o možnosti vstopa anglikancev v Katoliško cerkev), disciplinske navade (npr. Paenitemini o postu) ali preoblikujejo cerkvenopravne strukture (Pascite gregem Dei o rimski kuriji). Glede na namen se uporabljata tudi obliki dogmatična oziroma pastoralna konstitucija.
Apostolska konstitucija se izda kot papeška bula zaradi svoje slovesne in javne narave. Po veljavi ji sledijo okrožnica, apostolsko pismo, izjava (declamatio), motuproprij, apostolska spodbuda in nagovor (allocutio).[1]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Cerkveni dokumenti
- Cerkveni dokumenti - nova serija
- Seznam papeških bul
- Seznam papeških okrožnic
- Seznam apostolskih pisem
- Seznam apostolskih spodbud
Sklic[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Understanding Church Documents« (PDF). liturgyoffice. Catholic Bishops' Conference of England and Wales. Pridobljeno 20. marca 2022.
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |