Antonija Thaler
| Antonija Thaler | |
|---|---|
| Rojstvo | Antonija Thaler 20. december 1914 Železniki |
| Smrt | 2014 |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija Kraljevina SHS |
| Poklic | klekljarica, risarka, oblikovalka, učiteljica |
Antonija Thaler, znana tudi kot Toni Thaler, slovenska klekljarica in risarka, * 20. december 1914, Železniki, † 2014.
Otroštvo
[uredi | uredi kodo]Rojena je bila 20. decembra 1914 v Železnikih v slovenski družini.[1][2] Njena mati je bila gostilničarka Antonija Košmelj, njen oče pa gostilničar Gabrijel Thaler.[1][2] Kot otrok je ob ljudski šoli obiskovala tudi čipkarsko šolo v Železnikih, kjer je bila njena učiteljica Marija Pivk Kosem.[2] Po zaključeni osnovni šoli je začela obiskovati dekliško uršulinsko šolo v Škofji Loki.[2] Tam se je poleg drugih predmetov učila tudi ročnih del in risanja.[2] Kasneje je šolanje nadaljevala na oddeleku za umetno vezenje na Državno ženski obrtni šoli (DOZ) v Ljubljani.[2] Tam je bil njen učitelj risanja tudi slikar in skladatelj Saša Šantel.[2] Študij na obrtni šoli je zaključila leta 1932 z mojstrskim izpitom za poklic zlato-srebro-bisero-vezilje.[2]
Delo
[uredi | uredi kodo]Po zaključeni obrtni šoli je želela oditi na študij na umetno obrtno šolo na Dunaju. Od nekdanje sošolke z DOZ Neli Niklsbacher Bregar, ki je tam študirala, je izvedela, da za vpis zahtvajo eno leto prakse, zato se je zaposlila na vezilskem oddelku DOZ.[2] Tam je zaradi bolezni sodelavke kmalu dobila službo pomočnice risarske in oblikovalke klekljarskih vzorcev Marije Reven.[2] Ta je kmalu odkrila, da zna Antonija klekljati, ter da je nadarjena za risanje. Poslala jo je iz veziljskega na čipkarski oddelek in v klekljarski tečaj na izpopolnjevanje ter jo učila tudi sama.[2][3] Tako je Antonija od vezenja prešla na klekljanje. Zaradi gospodarske krize ni mogla oditi na nadaljno šolanje na Dunaj, zato je ostala na DOZ.[2] Leta 1933 je Marija Reven zapustila DOZ in Antonija Thaler je dobila njeno službeno mesto oblikovalke in risarke.[2][4][5][6][7][8] Medtem ko je kot praktikantka delala na DOZ, je naredila strokovni izpit za obrtno učiteljico, vendar je še naprej delala kot risarka na DOZ.[2] Pri tem je sodelovala s sodelavko Nežo Pelhan Klemenčič, njeno nekdanjo sošolko iz obrtne šole.[2] Ustvarili sta veliko vzorcev in bili večkrat skupaj v komisijah za ocenjevanje čipk na tekmovanjih.[2] Skupaj z njo sta bili tudi na mednarodni razstavi umetnosti in obrti leta 1937 v Parizu. V imenu DOZ sta obe prejeli častno diplomo z zapisanim imenom na diplomi.[2] Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt je bil leta 1946 preoblikovan v Državno šolo za žensko domačo obrt, katerega direktorica je postala Neli Niklsbacher Bregar.[2][9] Antonija Thaler je na zavodu dobila službo strokovne učiteljice.[2] Učenje klekljarskih tehnik je sprva potekalo po starih avstrijskih učnih načrtih, vendar sta še istega leta Antonija Thaler in Neža Pelhan Klemenčič sestavili nov učni program.[10] Leta 1949 je bila premeščena na načrtovalno-tehniški oddelek podjetja Državnega prodajnega zavoda za domačo in umetno obrt v Ljubljani (DOM Ljubljana), kjer je kot projektantka vzorcev delala do leta 1955.[2] Tja je bila premeščena tudi Neža Pelhan Klemenčič, s katero sta še naprej sodelovali. Njuna najbolj ustvarjalna leta so bila med letoma 1952 in 1955, saj jima je bilo prepuščeno veliko umetniške svobode.[2] V tem času so ponovno odprli obrtno šolo v Ljubljani, kjer je Antonija Thaler, najprej honorarno in potem za stalno, učila vse do upokojitve leta 1968.[2]
Poznejše življenje in smrt
[uredi | uredi kodo]Z DOM Ljubljana je tudi po upokojitvi občasno še sodelovala, všivavala je čipke in bila članica komisij za ocenjevanje čipkarskih izdelkov.[2] Sodelovala je tudi s čipkaricami v domačih Železnikih.[2][11] Umrla je leta 2014.[2]
Umetniški slog
[uredi | uredi kodo]Njeni vzorci so podobni grafikam.[2] Risala jih je prostoročno, le s pomočjo šablon, krivuljnikov in ravnil.[2] Pogosti motivi na njih cvetlice, predvsem nageljni, pajkova mreža in vzorec možganov.[2] Veliko njenih vzorcev je za čipke v slepem in sukanem risu.[2] Izdelovala jih je za italijanski trg.[2] Izdelovala je tudi vzorce za čipke s širokim risom in izpeljavo z rogljički, ki jih je zahtevalo nemško tržišče.[2] Nekateri njeni vzorci so objavljeni v katalogu Slovenske ročno klekljane čipke, ki ga je leta 1952 izdal DOM Ljubljana.[12][2] Veliko njenih vzorcev je shranjenih v Mestnem muzeju Ljubljana.[2][4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Krstna knjiga / Taufbuch - 04409 | Železniki | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 31. oktobra 2025.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 Ferle, Mojca (2018). »V čarobnem risu in prepletu niti: Marija Reven (1882-?) in Antonija Thaler (1914-2014), risarki vzorcev in strokovni učiteljici klekljanja«. Železne niti. Vol. 15. Muzejsko društvo Železnik.
- ↑ Naglič, Miha; Stanonik, Tončka. »Gorenjski glas - Arhiv | Pisateljica med slovenskimi klekljaricami«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 10. novembra 2025.
- 1 2 »Stari vzorci, nove čipke«. mgml.si. Pridobljeno 31. oktobra 2025.
- ↑ Mohorič Bonča, Katja (2016). »Klekljana cerkvena dediščina 1. del«. Železne niti. Vol. 13. Muzejsko društvo Železniki.
- ↑ Primožič, Katarina (2018). »Čipkarska šola Železniki – že 110 let!«. Železne niti. Vol. 15. Muzejsko društvo Železniki.
- ↑ Šuštar, Tadeja; Gortnar, Blaž; Sedej, Anton; Trojar, Anči (2007). »1. Čipkarski dan in Čipkarski dnevi«. Železne niti. Vol. 4. Muzejsko društvo Železniki.
- ↑ Niklsbacher Bregar, Neli, ur. (1968). Narodne vezenine na Slovenskem: pisane vezenine po štetih nitih. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva. COBISS 5768961.
- ↑ Šifrer Bulovec, Mojca. »Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani«. Loški muzej Škofja Loka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2024. Pridobljeno 10. novembra 2025.
- ↑ Ferle, Mojca (2010). »Izdelki so čisti, brez napak in lepo izdelani: o čipkarski šoli Trata in klekljanju v Gorenji vasi«. Loški razgledi. Vol. 1. Muzejsko društvo Škofja Loka.
- ↑ »Kulturna doživetja Škofjeloškega - Klekljana obleka«. www.kulturnadozivetja.si. Pridobljeno 26. novembra 2025.
- ↑ Slovenske ročno klekljane čipke. DOM (Ljubljana). 1952. COBISS 648838.