Pojdi na vsebino

Antipruritik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Antipruritiki so zdravila za lajšanje srbeža (pruritusa).[1] Srbež se pogosto pojavlja pri sončnih opeklinah, alergijah, ekcemu, luskavici, noricah, glivnih okužbah kože, pikih in ugrizih žuželk (kot so komarji, bolhe, stenice), kontaktnem dermatitisu in koprivnici (na primer zaradi stika z nekaterimi rastlinami, kot je kopriva). Srbež je lahko tudi posledica bolezni jeter ali kronične ledvične bolezni.[2][3]

Med antipruritike spadajo zdravila iz različnih skupin zdravil z različnimi mehanizmi delovanja. Delujejo lahko neposredno ali posredno. Razlikujejo se tudi dokazi o njihovi učinkovitosti.[4] Uporabljajo se tudi nekateri pripravki s področja zdravilstva.[5][6] Neželeni učinki se razlikujejo med različnimi predstavniki antipruritikov. Že v zgodovini so se pred obdobjem z dokazi podprte medicine uporabljali različni pripravki za lajšanje srbenja, izbor in način zdravljenja pa je bil različen med različnimi kulturami.[7]

Vrste antipruritikov

[uredi | uredi kodo]

Za lajšanje srbeža se uporabljajo učinkovine iz številnih skupin zdravil, noben antipruritik pa ni učinkovit pri vseh vrstah srbeža.[8] Pri lokaliziranem in blažjem srbežu se uporabljajo zlasti topična zdravila, pri hujšem in generaliziranem srbežu pa pridejo v poštev tudi sistemska zdravila.[3]

Topična zdravila

[uredi | uredi kodo]
Krema s kortikosteroidom, ki se nanese neposredno na srbeče predele kože.

Topična zdravila, ki se nanesejo na srbeče predele kože, so običajno zdravila izbora pri lokaliziranem srbežu, ki ja povzroči na primer poškodba kože, lokalno vnetje ali suha koža.[9] Številni topični pripravki v obliki krem in pršil so na voljo kot zdravila brez recepta.

Zdravilo/skupina zdravil Mehanizem delovanja Predstavniki
Kortikosteroidi Ublažijo srbež, ki je posledica imunskega odziva in vnetja.[10]
Antihistaminiki Antihistaminiki imajo protivnetno delovanje, ki lahko pomaga ublažiti srbež.[11]
Lokalni anestetiki Prevečijo proženje živčnih signalov in tako preprečijo občutenje srbeža. [12]
Zaviralci fosfodiesterase-4 Zavirajo vnetje in tako ublažijo srbež.[12]
Kapsaicin Desensitizita živce.[9]

Sistemski antipruritiki

[uredi | uredi kodo]
Antihistaminiki so pogosto uporabljano sistemsko zdravilo proti srbežu, ki spremlja alergije.

Pri generaliziranem (razširjenem) srbežu se pogosto uporabljajo sistemski antipruritiki.[13] Generaliziran srbež je lahko posledica kožne bolezni ali pa gre za simptom sistemske bolezni.[14] Med sistemske bolezni, ki lahko povzročajo srbež, spadajo med drugim sladkorna bolezen, hipotiroidizem, ledvične bolezni in jetrne bolezni.[15][14] Kortikosteroidi in antihistaminiki, ki se sicer uporabljajo v topičnih pripravkih, se uporabljajo tudi sistemsko za zdravljenje generaliziranega srbenja.[16]

Gabapentin je učinkovina iz skupine antikonvulzivov, a se uporablja tudi kot antipruritik.
Zdravilo/skupina zdravil Mehanizem delovanja Predstavniki
Kortikosteroidi Lajšajo srbež, ki je posledica imunskega odziva oziroma vnetja.[10]
Antihistaminiki Antihistaminiki delujejo protivnetno in lahko ublažijo srbež, ki je posledica vnetnega dogajanja.[11][17]
Antagonisti opioidnih receptorjev μ Zavirajo opioidne receptorje μ, katerih aktivacija povzroči srbež pri stanjih, kot je holestatska jetrna bolezen.[18]
Antidepresivi Ublažijo srbež preko uravnavanja ravni serotonina in histamina. [19] Dve skupini antidepresivov, ki se najpogosteje uporabljata kot antipruritiki:
Imunosupresivi Zavirajo imunski sistem in s tem zmanjšajo vnetje in posledično srbež, ki je podledica vnetnega dogajanja.[20]
Antikonvulzivi Mechanizem delovanja ni povsem pojasnjen; verjetno delujejo preko desenzitizacije kalcijevih kanalčkov na živcih.[21]
Talidomid Talidomid lajša srbež preko več mehanizmov:
Agonisti opioidnih receptorjev κ Butorfanol aktivira opioidne receptorje κ in zavira opioidne receptorje μ in s tem blaži generaliziran srbež, ki je posledica neravnovesja v aktivaciji obeh vrst receptorjev. butorfanol

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8331953/antipruritik?query=antiprur%C3%ADtik&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 6. 2025.
  2. ↑ Butler, David F. (11. december 2020). »Pruritus and Systemic Disease: Background, Pathophysiology, Etiology«. Medscape.
  3. ↑ 3,0 3,1 Patel T, Yosipovitch G. Therapy of pruritus. Expert Opin Pharmacother. 2010 Jul;11(10):1673-82. doi: 10.1517/14656566.2010.484420.
  4. ↑ Simonsen E, Komenda P, Lerner B, Askin N, Bohm C, Shaw J, in sod. (november 2017). »Treatment of Uremic Pruritus: A Systematic Review«. American Journal of Kidney Diseases. 70 (5): 638–655. doi:10.1053/j.ajkd.2017.05.018. PMID 28720208.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. ↑ Shi ZF, Song TB, Xie J, Yan YQ, Du YP (2017). »The Traditional Chinese Medicine and Relevant Treatment for the Efficacy and Safety of Atopic Dermatitis: A Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials«. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine. 2017: 6026434. doi:10.1155/2017/6026434. PMC 5497608. PMID 28713436.
  6. ↑ Tabassum N, Hamdani M (Januar 2014). »Plants used to treat skin diseases«. Pharmacognosy Reviews. 8 (15): 52–60. doi:10.4103/0973-7847.125531. PMC 3931201. PMID 24600196.
  7. ↑ Weisshaar E, Grüll V, König A, Schweinfurth D, Diepgen TL, Eckart WU (december 2009). »The symptom of itch in medical history: highlights through the centuries«. International Journal of Dermatology. 48 (12): 1385–94. doi:10.1111/j.1365-4632.2009.04117.x. PMID 20415680. S2CID 28909284.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Yosipovitch G (2009). »Pruritus«. Dermatological Signs of Internal Disease (v angleščini). Elsevier. str. 75–79. doi:10.1016/b978-1-4160-6111-3.00015-x. ISBN 978-1-4160-6111-3.
  9. ↑ 9,0 9,1 Yosipovitch G (december 2003). »Assessment of itch: more to be learned and improvements to be made«. The Journal of Investigative Dermatology. 121 (6): xiv–xv. doi:10.1111/j.1523-1747.2003.12650.x. PMID 14675224.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ 10,0 10,1 Norris DA (Julij 2005). »Mechanisms of action of topical therapies and the rationale for combination therapy«. Journal of the American Academy of Dermatology. 53 (1 Suppl 1): S17-25. doi:10.1016/j.jaad.2005.04.027. PMID 15968260.
  11. ↑ 11,0 11,1 Buddenkotte J, Maurer M, Steinhoff M (2010). »Histamine and Antihistamines in Atopic Dermatitis«. V Thurmond RL (ur.). Histamine in Inflammation. Advances in Experimental Medicine and Biology. Zv. 709. Boston, MA: Springer US. str. 73–80. doi:10.1007/978-1-4419-8056-4_8. ISBN 978-1-4419-8055-7. PMID 21618889.
  12. ↑ 12,0 12,1 Rinaldi G (april 2019). »The Itch-Scratch Cycle: A Review of the Mechanisms«. Dermatology Practical & Conceptual. 9 (2): 90–97. doi:10.5826/dpc.0902a03. PMC 6502296. PMID 31106010.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ Freedberg IM, Sanchez MR (2001). Current dermatologic diagnosis & treatment. Current Medicine. ISBN 1-57340-172-2. OCLC 45129566.
  14. ↑ 14,0 14,1 Reamy BV, Bunt CW, Fletcher S (15. julij 2011). »A Diagnostic Approach to Pruritus«. American Family Physician. 84 (2): 195–202. ISSN 0002-838X. PMID 21766769.
  15. ↑ Kantor GR, Lookingbill DP (september 1983). »Generalized pruritus and systemic disease«. Journal of the American Academy of Dermatology (v English). 9 (3): 375–82. doi:10.1016/S0190-9622(83)70144-1. PMID 6630598.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Yosipovitch G, Bernhard JD (april 2013). »Clinical practice. Chronic pruritus«. The New England Journal of Medicine. 368 (17): 1625–34. doi:10.1056/NEJMcp1208814. PMID 23614588. S2CID 1912215.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. ↑ Stöppler, Melissa Conrad. »Itch (Itching or Pruritus)«. MedicineNet. Pridobljeno 3. junija 2019.
  18. ↑ Phan NQ, Bernhard JD, Luger TA, Ständer S (Oktober 2010). »Antipruritic treatment with systemic μ-opioid receptor antagonists: a review«. Journal of the American Academy of Dermatology. 63 (4): 680–8. doi:10.1016/j.jaad.2009.08.052. PMID 20462660.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 Patel T, Yosipovitch G (Julij 2010). »Therapy of pruritus«. Expert Opinion on Pharmacotherapy. 11 (10): 1673–82. doi:10.1517/14656566.2010.484420. PMC 2885583. PMID 20426711.
  20. ↑ Schmitt J, Schmitt N, Meurer M (Maj 2007). »Cyclosporin in the treatment of patients with atopic eczema - a systematic review and meta-analysis«. Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology. 21 (5): 606–19. doi:10.1111/j.1468-3083.2006.02023.x. PMID 17447974. S2CID 34610971.
  21. ↑ Matsuda KM, Sharma D, Schonfeld AR, Kwatra SG (september 2016). »Gabapentin and pregabalin for the treatment of chronic pruritus«. Journal of the American Academy of Dermatology. 75 (3): 619–625.e6. doi:10.1016/j.jaad.2016.02.1237. PMID 27206757.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ Sharma D, Kwatra SG (Februar 2016). »Thalidomide for the treatment of chronic refractory pruritus«. Journal of the American Academy of Dermatology. 74 (2): 363–9. doi:10.1016/j.jaad.2015.09.039. PMID 26577510.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Antipruritik&oldid=6459330«