Antigonidi
Antigonidi Antigonidski cesarstvo Ἀντιγονίδαι Antigonidai | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 306 pr. n. št.–168 pr. n. št. | |||||||||||||
![Tetradrahma z Zevsovim orlom in napisom ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΠΕΡΣΕΩΣ, "[kovanec] kralja Perzeja" Antigonidi](https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Perseus_of_Macedonia_Tetradrachm_90060057.jpg) | |||||||||||||
 Antigonidsko cesarstvo okoli leta 200 pr. n. št. | |||||||||||||
| Status | cesarstvo | ||||||||||||
| Glavno mesto | Antigonija (Antigon I.) Demetrija (Demetrij I.) Pella (od Antigona II.) | ||||||||||||
| Skupni jeziki | grščina | ||||||||||||
| Religija | starogrško mnogoboštvo | ||||||||||||
| Vlada | monarhija | ||||||||||||
| Basileus | |||||||||||||
• 306 pr. n. št. – 301 pr. n. št. | Antigon I. Monoftalm | ||||||||||||
• 179 pr. n. št. – 168 pr. n. št. | Perzej Makedonski | ||||||||||||
| Zgodovinska doba | helenistično obdobje | ||||||||||||
• ustanovitev | 306 pr. n. št. | ||||||||||||
• poraz v vojni z Rimskim cesarstvom | 168 pr. n. št. | ||||||||||||
| |||||||||||||
Antigonidi (starogrško: Ἀντιγονίδαι, latinizirano: Antigonídai) so bili grška makedonska vladarska dinastija, ki je vladala v helenističnem obdobju.[1] Ustanovil jo je Antigon I. Monoftalm, general in naslednik Aleksandra Velikega. Dinastija je prišla na oblast po bitki pri Salamini leta 306 pr. n. št. in vladala večjemu delu helenistične Grčije od leta 294 do poraza v bitki pri Pidni leta 168 pr. n. št. v tretji makedonski vojni. Po porazu je Makedonija prišla pod oblast Rimske republike.
Vojne diadohov so privedle do padca Argeadske dinastije v Makedoniji, kar je povzročilo vakuum moči, ki sta ga poskušali zapolniti dinastiji Antigonidov in Antipatridov. Antigonidi so se povzpeli na oblast, ko je Demetrij I. Poliorket, sin Antigona I., leta 306 pr. n. št. odstavil Kasandrovega guvernerja Aten in svojemu očetu prepustil oblast nad ozemljem od Egejskega morja do Bližnjega vzhoda. Kljub poznejši nestabilnosti in izgubi azijskega ozemlja je družini uspelo ohraniti svojo oblast v celinski Grčiji in na otokih. Antigon II. Gonat je utrdil oblast Antigonidov tudi nad helenistično Makedonijo – ozemljem, znanim tudi kot Antigonidsko cesarstvo. Antigon III. Doson je razširil makedonski vpliv v južno Grčijo in ponovno vzpostavil helensko zavezništvo s seboj kot voditeljem. Pod Filipom V. je antigonidska Makedonija prvič prišla v konflikt z Rimom, ki je postal prevladujoča sila v vzhodnem Sredozemlju. V 2. stoletju pr. n. št. je zadnji antigonidski kralj Perzej postal znan kot prvak grškega upora proti Rimu. Rimska oblast nad antigonidsko Grčijo se je kljub temu začela vztrajno širiti in dosegla vrhunec s padcem Antigonidske dinastije leta 168 pr. n. št.[2][3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Začetek helenistične Grčije je zaznamoval boj med dinastijo Antipatridov, ki jo je najprej vodil Kasander Makedonski (vladal 305–297 pr. n. št.), sin Antipatra, in dinastijo Antigonidov, ki sta jo vodila Antigon I. Monoftalm (vladal 306–301 pr. n. št.) in njegov sin, bodoči kralj Demetrij I. Poliorket (vladal 294–288 pr. n. št.). Po krizi oblasti v Makedoniji, ki je dosegla vrhunec s smrtjo Filipa III. in Evridike, je Kasandru uspelo vzpostaviti oblast nad nad Olimpijo Epirsko in je začel utrjevati svojo oblast v kraljestvu. Leta 316 pr. n. št. je v Ajgah pokopal Filipa III. in Evridiko ter se poročil s Tesaloniko Makedonsko, hčerko Filipa II., s čimer je postal član Argeadske dinastije.[4] Leta 310/309 pr. n. št. je Kasander ukazal svojemu častniku Glavkiju, naj na skrivaj umori 14-letnega Aleksandra IV., sina Aleksandra Velikega, in njegovo mater Roksano. Z njuno smrtjo je makedonska dinastija Argeadov izumrla.
Leta 307 pr. n. št. je Demetrij I. uspešno odstavil Demetrija Falerskega, Kasandrovega guvernerja Aten, in po porazu Ptolemaja I. v bitki pri Salamini leta 306 pr. n. št. osvojil otok Ciper. Po tej zmagi je Demetrijev oče Antigon I. od zbranih vojsk prejel naziv bazileus, "kralj" Aleksandrovega cesarstva, in pridobil oblast nad Egejskim morjem, vzhodnim Sredozemljem in večino Bližnjega vzhoda.[3] Medtem ko sta Antigon in Demetrij poskušala poustvariti helensko ligo Filipa II. z dvema hegemonoma, je oživljena koalicija Kasandra, Ptolemaja I. Soterja, Selevka I. Nikatorja in Lizimaha odločno premagala Antigonide v bitki pri Ipsu leta 301 pr. n. št. Antigon I. je v bitki padel.[5] Demetrij I. je bitko preživel. Leta 294 pr. n. št. mu je med boji med Kasandrovima sinovoma Aleksandrom V. in Antipatrom I. uspelo prevzeti oblast nad Atenami in se uveljaviti kot kralj Makedonije. Leta 288 pr. n. št. sta ga pregnala Pir Epirski in Lizimah. Demetrij I. je umrl kot ujetnik Selevka I. Nikatorja.[6][7] Po dolgem obdobju nestabilnosti je Demetrijev sin Antigon II. Gonat do leta 276 pr. n. št. uspel vzpostaviti oblast družine nad starim Makedonskim kraljestvom in večino grških mestnih držav.[8]
Zapuščina
[uredi | uredi kodo]Antigonidi so bili ena od štirih dinastij, ki so jih ustanovili Aleksandrovi nasledniki. Druge tri so bile Selevkidska, Ptolemajska in Antipatridska dinastija. Zadnji potomec dinastije, Perzej Makedonski, ki je vladal med letoma 179 in 168 pr. n. št., ni mogel ustaviti napredujočih rimskih legij. Makedonski poraz v bitki pri Pidni je pomenil konec njegove dinastije.[9]
Dinastija
[uredi | uredi kodo]Vladajoči člani Antigonidske dinastije so bili:
| Kralj | Vladal (pr. n. št.) | Soprog(a) | Komentar |
|---|---|---|---|
| Antigon I. Monoftalm (zahodnoazijsko Antagonidsko kraljestvo) | 306–301 | Stratonika | Antigon je bil eden od najvišjih Aleksandrovih generalov in udeleženec tako imenovanih "pogrebnih iger" po Aleksandrovi smrti.
Vzdevek "Monoftalm" v grščini pomeni "Enooki" in se nanaša na brazgotino, ki je bila posledica bojne rane. |
| Demetrij I. Poliorket (Makedonija, Kilikija) | 294–287 | Fila Ptolemaida Deidamija I. Epirska Lanasa Epirska ? Evridika ?neimenovana Ilirka | Sin Antigona I. Monoftalma. Demetrijeva žena Fila je bila hčerka kralja Antipatra in preko svojefa sina Antigona II. Gonata prednica vseh makedonskih antigonidskih kraljev, razen Antigona III. Dosona. Antigon III. je bil potomec Demetrija in Ptolemaje, hčerke Ptolemaja I. Soterja. Deidameja je bila hčerka Eakida Epirskega in sestra kralja Pira Epirskega. Z Demetrijem je imela sina Aleksandra. Demetrij je imel še dva sinova: Demetrija Thina in Korhaga. Prvi je bil sin neimenovane Ilirke, drugi pa sin Evridike. Demetrij I. Poliorket je bil prvi antigonidski kralj Makedonije. |
| Antigon II. Gonat (Makedonija) | 276–239 | Fila, hči Selevka | Sin Demetrija Poliorketa in File, vnuk Antigona I. Monoftalma. Fila je bila hči njegove sestre Stratonike Sirske. Njegov edini znani zakonski sin je bil Demetrij II. Etolik. |
| Demetrij Lepi (Kirena) | ok. 250 | Olimpija Lariška Berenika II. | Sin Demetrija I. Poliorketa in Ptolemaje, oče Antigona III. Dosona in verjetno Ehekrata. |
| Demetrij II. Etolik (Makedonija) | 239–229 | Stratonika Makedonska Ftija Epirska Nikeja Korintska Hrizeja | Sin Antigona II. Gonata in File. Stratonika Makedonska je bila hčerka Antioha I. Soterja in Stratonike Sirske. Ftija Epirska je bila hčerka Aleksandra II. Epirskega in Olimpije II. Epirske. Nikeja Korintska je bila vdova Demetrijevega bratranca Aleksandra Korintskega. Hrizeja je bila nekdanja Demetrijeva ujetnica.[10] Edini znani sin, Filip V. Makedonski, je bil sih Hrizeje. Demetrij II. je imel s Stratoniko Makedonsko hčerko Apamejo III. |
| Antigon III. Doson (Makedonija) | 229–221 | Hrizeja Makedonska | Sin Demetrija Lepega in Olimpije Lariške. Njegovi otroci niso znani. |
 Filip V. Makedonski (Makedonija) | 221–179 | Polikratija Argoška | Sin Demetrija II. in Hrizeje.[10] Imel je najmanj štiri otroke: Perzeja Makedonskega, Apamejo IV., Demetrija in Filipa. |
 Perzej Makedonski (Makedonija) | 179–168 (umrl leta 166 pr. n. št.) | Laodika V. | Zadnji makedonski vladar. Laodika V. je bila hčerka selevkidskega kralja Selevka IV. Filopatorja. Imel je najmanj dva sinova: Filipa in Aleksandra. |
Grški upornik proti Rimu in zadnji kralj Makedonije, Andrisk, je trdil, da je Perzejev sin.
Kovanci
[uredi | uredi kodo]
|
.jpg)
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Grant, Michael (1988). The Rise of the Greeks. New York: Charles Scribner's Sons. ISBN 978-0-684-18536-1.
- ↑ Nicholson, Emma (20. januar 2023). Philip V of Macedon in Polybius' Histories: Politics, History, and Fiction (v angleščini). Oxford University Press. str. 2–4. ISBN 978-0-19-269212-2.
- 1 2 »Antigonid dynasty | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). Pridobljeno 8. decembra 2023.
- ↑ Adams, Winthrop Lindsay (2010). "Alexander's Successors to 221 BC". In Roisman, Joseph; Worthington, Ian (eds.). A Companion to Ancient Macedonia. Oxford, Chichester, & Malden: Wiley-Blackwell. str. 214–215. ISBN 978-1-4051-7936-2.
- ↑ Adams, Winthrop Lindsay (2010). "Alexander's Successors to 221 BC". In Roisman, Joseph; Worthington, Ian (eds.). A Companion to Ancient Macedonia. Oxford, Chichester, & Malden: Wiley-Blackwell. str. 217. ISBN 978-1-4051-7936-2
- ↑ Adams, Winthrop Lindsay (2010). "Alexander's Successors to 221 BC". V Roisman, Joseph; Worthington, Ian (eds.). A Companion to Ancient Macedonia. Oxford, Chichester, & Malden: Wiley-Blackwell. str. 218–219. ISBN 978-1-4051-7936-2.
- ↑ »Demetrius I Poliorcetes | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). Pridobljeno 8. decembra 2023.
- ↑ J. Spielvogel, Jackson (2005). Western Civilization: Volume I: To 1715. Thomson Wadsworth. str. 89–90. ISBN 0-534-64603-4.
- ↑ Encyclopædia Britannica, Antigonid dynasty, 2008."
- 1 2 Evzebij, Chronicle 1.237-8; Syncellus Chronicle 535.19
Dodatno branje
[uredi | uredi kodo]- Adams, Winthrop Lindsay. 2010. "Alexander's Successors to 221 BC." In A Companion to Ancient Macedonia. Edited by Joseph Roisman and Ian Worthington, 208–224. Malden, MA: Wiley-Blackwell.
- Anson, Edward M. 2014. Alexander's Heirs: The Age of the Successors. Malden, MA: Wiley-Blackwell.
- Edson, Charles F. 1934. "The Antigonids, Heracles, and Beroia." Harvard Studies in Classical Philology 45:213–246.
- O'Neil, James L. 2003. "The Ethnic Origins of the Friends of the Antigonid Kings of Macedon." The Classical Quarterly 53, no. 2: 510–22. https://www.jstor.org/stable/3556219.
- The Antigonid Network. https://blogs.exeter.ac.uk/theantigonidnetwork/. Containing information about academic research, seminars, and related bibliographies and links.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
