Anica Šinkovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Anica Šinkovec
Rojstvo17. oktober 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Trzin
Smrt17. junij 2004({{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (78 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Poklicgledališka igralka, arhivistka, koreografinja

Anica (Ančka) Šinkovec, slovenska ljubiteljska gledališka igralka, arhivistka, * 17. oktober, 1925, Trzin pri Domžalah, † 17. junij 2004, Ljubljana

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila 17. oktobra 1925 v Trzinu pri Domžalah.

Z gledališko dejavnostjo se je začela ukvarjati že v osnovni šoli, kjer je nastopala in recitirala na proslavah in prireditvah. Resneje pa se je začela ukvarjati z gledališčem po vojni v Obrtniškem gledališču, kjer je sodelovala dve sezoni (med letoma 1946 in 1948). Igrala je predvsem manjše vloge. Bila je Mara v Viharju, hčerka v komediji V Ljubljano jo dajmo avtorja Josipa Ogrinca ter žena v Nušićevem Navadnem človeku.

V Šentjakobskem gledališču Ljubljana je opravila avdicijo leta 1948 in prvič stopila na oder tega gledališča 4. 12. 1948 kot dekle v Linhartovi veseloigri Matiček se ženi. Njena zadnja vloga je bila vloga Grete v Kurbah režiserke Fede Šehović, ki je bila na sporedu v šestih sezonah zapored. Predstavo si je skupno ogledalo 14058 gledalk in gledalcev.[1]

Bila je tudi koreografinja ljudskih plesov, vodja predstave, šepetalka, kasneje, ko se je upokojila, pa je skrbela za bogat arhiv gledališča in za statistiko nastopov igralcev.[2]

Z igranjem je prenehala v sezoni 1999/2000.

Za svoje delo v gledališču je prejela več nagrad, med drugim tudi nagrado Sklada Staneta Severja, Linhartovo listino in Linhartove značke.

Umrla je 17. junija 2004, pokopana je v Ljubljani. Ob njeni smrti je Ira Ratej, dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega, zapisala In memoriam, ki je bil objavljen v Gledališkem listu Mestnega gledališča ljubljanskega[3]:

V zgodnjem poletju je preminula Anica Šinkovec, prva tajnica Mestnega gledališča od ustanovitve (1951), tajnica Združenja slovenskih dramskih umetnikov, amaterska igralka in gledališka legenda. Njena življenjska zgodba je prepletena z zgodovino Mestnega gledališča ljubljanskega pa tudi z zgodbami igralcev iz vse Slovenije. Gospa Anica Šinkovec je bila ženska v ozadju, ki je predano skrbela za dobrobit igralcev in gledališča. Bila je eden tistih ljudi, o katerih občinstvo nič ne ve, a so za ustvarjalni utrip gledališča nepogrešljivi. Svoje delo je vedno opravljala s srcem in ljubeznijo in ta ljubezen se ob njeni upokojitvi leta 1979 nikakor ni izpela, saj se je Ančka aktivno udeleževala gledališkega življenja, ne samo kot tajnica ZDUS-a, temveč tudi kot igralka v Šentjakobskem gledališču in kot gledalka ter nepogrešljiva sopotnica na ekskurzijah MGL-ja. S teh popotovanj se je tudi sama spomnim. Še danes jo vidim, kako je v soparnem dnevu hodila z nami navkreber, in čeravno je stokala, da ji nagaja sapa, je prišla do cilja prej kot mi mlajši, ki smo že zdavnaj zasopli obstali ob poti in počivali. To je ta neverjetna energija, si mislim, s katero so pionirji tega gledališča teater gori postavili, ta vztrajnost in zanos je zacementiran v duhovne temelje MGL-ja. Zdaj ko nas zapuščajo ljudje, kot je bila Ančka, se sprašujem: bomo znali mi, ki prihajamo za njimi, ta teater gori obdržati? Je ob našem hladnem profesionalizmu še kaj prostora za čisto prvinsko navdušenje in ljubezen do gledališča? Je kdo izmed nas še pripravljen žrtvovati ure za kolega, ki je v stiski, prečuti noč za gledališče, ki se bori za svoj obstoj? Ljudi, kot je bila naša Ančka, ni veliko, zdaj jih je še manj. Ne moremo jim poplačati njihovega dela, lahko se le hvaležno poklonimo njihovemu spominu."

Delo v Šentjakobskem gledališču Ljubljana[uredi | uredi kodo]

Odigrala je 110 vlog v 2291 nastopih.

Radijska igra[uredi | uredi kodo]

Ivan Mrak: Van Goghov vidov ples[4]

Vloge v filmih[uredi | uredi kodo]

1987: Suha veja (igralka)

1986: Zima (igralka)

1962: Amfitrion 38 (šepetalka)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje delo na kulturnem področju je bila nagrajena:

  • 1997: 50 let dela v Šentjakobskem gledališču[5]
  • 1997: nagrada Sklada Staneta Severja
  • 1995: Linhartova listina[6]
  • 1994: Zlati prstan Šentjakobskega gledališča
  • 1994: 45 let dela v Šentjakobskem gledališču
  • 1992: 2000 nastopov
  • 1985: Linhartova značka za 30 let
  • 1981: Harlekin ob 60-letnici gledališča
  • 1981: 1500 nastopov (Ujež)
  • 1973: Maska Šentjakobskega gledališča za 25 let dela
  • 1971: 1000 nastopov
  • 1967: Linhartova značka
  • 1961: 500 nastopov (Martin Kačur)

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Arhiv Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega (Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega. ISSN 1580-9609. - Letn. 55, št. 3 (2004/05), str. 118-119).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "KURBE". repertoar.sigledal.org. Pridobljeno dne 2021-02-28.
  2. 4263558. "Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici". Issuu (angleščina). Pridobljeno dne 2021-03-06.
  3. Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. "Anica Šinkovec : in memoriam :: COBISS+". plus.si.cobiss.net. Pridobljeno dne 2021-03-03.
  4. Kontakti; 01 475 22 13; Ars@rtvslo.si. "Ivan Mrak: Van Goghov vidov ples". ARS. Pridobljeno dne 2021-02-28.
  5. 4263558. "Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici". Issuu (angleščina). Pridobljeno dne 2021-03-06.
  6. "Javni sklad RS za kulturne dejavnosti". www.jskd.si. Pridobljeno dne 2021-02-28.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Anica Šinkovec na eKumba AGRFT

Anica Šinkovec na BSF