Pojdi na vsebino

Angleški buldog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Angleški buldog
IzvorAnglija[1]
Izgled
Teža Samec
25 kg[2][3]
Samica
23 kg[2][3]
Barva progast; enotno bel, rdeč, rumenkasto rjav ali rumen; lisast
Klasifikacija / standardi
FCI standard
Domači pes (Canis lupus familiaris)

Angleški buldog (angleško English Bulldog ali Bulldog) je pasma domačega psa (Canis lupus familiaris) iz skupine molosoidnih pasem. Pasma izvira iz Anglije, kjer je bila v preteklosti povezana z bojem psov proti bikom, danes pa je predvsem družinski in spremljevalni pes.[4]

Za angleškega buldoga so značilni močna, kompaktna telesna zgradba, široka glava, kratek gobec in značilen izraz obraza. Zaradi kratke lobanjske zgradbe spada med brahicefalične pasme, pri katerih so pogoste posebne anatomske in zdravstvene značilnosti.[5]

Zgodovina pasme

[uredi | uredi kodo]

Predniki angleškega buldoga izvirajo iz starejših angleških psov, ki so bili uporabljeni za vabljenje bikov (angleško bull-baiting), priljubljeno obliko zabave v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Takrat so bili vzrejeni predvsem za pogum, moč in vztrajnost.

Po prepovedi vabljenja bikov v Veliki Britaniji leta 1835 se je namembnost pasme postopoma spremenila. Vzreditelji so začeli izbirati bolj umirjene osebke, zaradi česar se je angleški buldog razvil v družabnega psa z značilnim videzom in temperamentom.[4]

V drugi polovici 19. stoletja so bili oblikovani prvi pasemski standardi, pasmo pa so začele priznavati kinološke organizacije. Danes je angleški buldog razširjen predvsem kot spremljevalni pes.[6]

Angleški buldog je srednje velik pes močne in čokate telesne zgradbe. Telo je široko, mišičasto in nizko pri tleh. Kljub robustnemu videzu mora biti gibanje skladno in uravnoteženo.[4]

Glava je velika glede na telo, lobanja široka, gobec pa kratek. Značilna sta spodnja čeljust, ki lahko sega nekoliko pred zgornjo (prognatizem), in izrazite obrazne gube.

Dlaka je kratka, gosta in gladka. Dovoljene barve vključujejo različne odtenke rjave, bele, progaste in kombinacije teh barv. Po standardu pasme naj ne bi bila pomembna samo zunanjost, temveč tudi pravilna telesna zgradba in sposobnost normalnega gibanja.[4]

Morfometrični podatki

[uredi | uredi kodo]

Samci običajno tehtajo približno 23–25 kg, samice pa 18–23 kg. Višina v vihru je približno 31–40 cm. Povprečna življenjska doba je okoli 8–10 let, vendar je močno odvisna od zdravstvenega stanja, genetskih dejavnikov in kakovosti vzreje.

Anatomija in morfologija

[uredi | uredi kodo]

Telesna zgradba angleškega buldoga je rezultat dolgoletne selektivne vzreje. Ima širok prsni koš, močan vrat, kratke okončine in značilno veliko glavo.

Brahicefalična zgradba glave vpliva na dihalne poti. Pri nekaterih lahko povzroča težave, povezane z zoženimi nosnicami, podaljšanim mehkim nebom in zmanjšano sposobnostjo hlajenja telesa.[5]

Kratka in široka lobanja je ena glavnih značilnosti pasme, vendar zahteva odgovorno vzrejo, ki daje prednost zdravju in funkcionalnosti živali.

Vedenje in temperament

[uredi | uredi kodo]

Angleški buldog je po značaju običajno miren, zvest in družaben pes. Kljub zgodovinski uporabi za borbe je bila sodobna vzreja usmerjena predvsem v razvoj spremljevalnega psa z uravnoteženim temperamentom.

Do ljudi je praviloma prijazen in navezan na lastnika. Zaradi svoje mirnosti je priljubljen kot družinski pes, vendar lahko kaže tudi določeno trmoglavost, zato je pomembna zgodnja in dosledna vzgoja.[5]

Kot pri vseh pasmah se posamezni psi razlikujejo glede na genetiko, socializacijo in okolje, v katerem živijo.

Zdravje

[uredi | uredi kodo]

Angleški buldog je zaradi posebne telesne zgradbe povezan z nekaterimi zdravstvenimi posebnostmi. Najpomembnejše so težave, povezane z brahicefaličnim sindromom, pri katerem lahko anatomske značilnosti glave vplivajo na dihanje.[5]

Med pogostejšimi zdravstvenimi težavami so lahko:

  • zožene nosnice in oteženo dihanje,
  • težave z uravnavanjem telesne temperature,
  • kožne težave v kožnih gubah,
  • težave s sklepi,
  • očesne bolezni.

Zaradi nagnjenosti k pregrevanju mora biti izpostavljenost visokim temperaturam omejena, predvsem v vročem in vlažnem okolju. Odgovorna vzreja daje vedno večji poudarek zdravju, dihalni funkciji in sposobnosti normalnega gibanja.[6]

Nega angleškega buldoga je razmeroma preprosta zaradi kratke dlake, vendar zahteva redno pregledovanje kože in čiščenje kožnih gub. V gubah se lahko nabirata vlaga in umazanija, kar lahko povzroči draženje kože.

Redno krtačenje pomaga odstranjevati odmrlo dlako. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zobem, krempljem in ušesom.

Zaradi telesne zgradbe ni primeren za zelo naporne telesne aktivnosti. Primernejši so krajši in redni sprehodi, prilagojeni posameznemu psu.[5]

Prehrana

[uredi | uredi kodo]

Angleški buldog potrebuje uravnoteženo prehrano, prilagojeno starosti, telesni aktivnosti in zdravstvenemu stanju. Zaradi nagnjenosti k pridobivanju telesne mase je pomemben nadzor količine hrane.

Prekomerna telesna teža lahko dodatno obremenjuje sklepe in vpliva na dihalne težave. Pri izbiri prehrane je pomembno upoštevati kakovost beljakovin, energijske potrebe in priporočila veterinarja.

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Razmnoževanje angleških buldogov lahko zahteva posebno pozornost zaradi njihove telesne zgradbe. Zaradi velike glave mladičev in telesnih značilnosti samic so pri nekaterih primerih potrebni veterinarski posegi, vključno s carskim rezom.[3]

Odgovorna vzreja vključuje zdravstvene preglede staršev in izbiro osebkov z dobrim dihanjem, pravilno telesno zgradbo in ustreznim značajem.

Uporaba in pomen

[uredi | uredi kodo]

Danes je angleški buldog predvsem družabni in spremljevalni pes. Zaradi značilnega videza in mirnega značaja je ena bolj prepoznavnih pasem na svetu.

Pasma se pojavlja tudi kot simbol različnih športnih klubov, ustanov in blagovnih znamk, vendar je njena glavna vloga še vedno življenje v družinskem okolju.

Priznanje pasme

[uredi | uredi kodo]

Angleškega buldoga priznavajo številne nacionalne in mednarodne kinološke organizacije.

Po klasifikaciji Mednarodne kinološke zveze (FCI) spada v:

  • skupino 2: pinči, šnavcerji, molosoidne pasme, švicarski planšarski psi in druge pasme;
  • odsek 2.1: molosoidne pasme mastifskega tipa.[4]

Pasma nima delovne preizkušnje v okviru standarda FCI.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Wilcox, Charlotte (1999). The Bulldog. Capstone Press. str. 5. ISBN 978-0-7368-0004-4.
  2. 1 2 FCI-Standard N° 149: Bulldog. Fédération Cynologique Internationale. Accessed May 2022.
  3. 1 2 3 »Bulldog breed standard«. The Kennel Club. Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2020. Pridobljeno 29. oktobra 2016.
  4. 1 2 3 4 5 6 Fédération Cynologique Internationale (FCI). Bulldog – Standard št. 149.
  5. 1 2 3 4 5 American Kennel Club. Bulldog.
  6. 1 2 The Kennel Club. Bulldog Breed Information.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Fédération Cynologique Internationale (FCI). Bulldog – Standard št. 149.
  • American Kennel Club (AKC). Bulldog Breed Information.
  • The Kennel Club. Bulldog Breed Information.
  • Coppinger, R. & Coppinger, L. (2001). Dogs: A Startling New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]