Andrew David Thackeray

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Andrew David Thackeray
Rojstvo19. junij 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Chelsea, London[d]
Smrt21. februar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (67 let)
DržavljanstvoFlag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Red Ensign of South Africa (1912–1951).svg Republika Južna Afrika
Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklicastronom

Andrew David Thackeray, angleški astronom, * 19. junij 1910, Chelsea, London,[1] Anglija, † 21. februar 1978.[2][3]

Thackeray je študiral na Univerzi v Cambridgeu. 23 let je bil predstojnik Radcliffeovega observatorija oxforske univerze v Oxfordu. Od leta 1950 je bil na tem observatoriju opazovalec. Znan je po definiciji hiperorjakinj iz leta 1956 skupaj s Feastom. Zanje sta astronoma rabila še izraz nad-nadorjakinja (super-supergiant).[4]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Obiskoval je šolo na Kolidžu Eton in študiral matematiko na Kraljevem kolidžu.[3] Doktoriral je leta 1937 iz teoretične zvezdne spekstroskopije v Laboratoriju za solarno fiziko v Cambridgeu. Med svojim študijem je med letaoma 1934 in 1936 delal na Observatoriju Mt. Wilson.[1] Od leta 1937 do 1948 je bil predstojnik Observatorija za solarno fiziko v sklopu Observatorija Cambridge.[5] Od leta 1951 jebil nato predstojnik Radcliffega observatorija v Pretorii do leta 1974, ko se je ta observatorij združil s Kraljevim observatorijem na Rtu dobrega upanja v Južnoafriški astronomski observatorij.[1] Postal je zaslužni profesor Univerze v Cape Townu in nekaj dni pred smrtjo dopisni član Kraljebe astronomske družbe.[1]

Osredotočil se je na raziskovanje zvezdne spektroskopije. Na konferenci Mednarodne astronomske zveze v Rimu leta 1952 je predstavil rezultate raziskovanj spremenljivk v Magellanovih oblakih in nakazal, da se mora zaznana starost in velikost Vesolja podvojiti. Leta 1950 je odkril odprto kopico IC 2944 v ozvezdju Kentavra, imenovano tudi Thackerayjeve globule.[6]

Umrl je v nesreči.[2]

Njegov oče H St. J Thackeray je bil klasični učenjak.[3]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Thackeray, Andrew David (1961), Astronomical spectroscopy, London, 1961: Eyre & Spottiswood, str. 256 

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]