Andrej Winkler
| Andrej Winkler | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 10. november 1825 Nemci |
| Smrt | 16. marec 1916 (90 let) Gradec |
| Državljanstvo |  Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | politik, pravoznanec, uradnik |
| Poznan po | deželni predsednik Kranjske |
Baron Andrej Winkler (tudi Andreas Vin(c)kler[1]), slovensko pravnik in politik, delno nemškega rodu, * 10. november 1825, Nemci, † 16. marec 1916, Gradec.
Bil je deželni predsednik na Kranjskem (1880–1892), velikokrižnik Franc-Jožefovega reda, vitez reda železne krone II. stopnje, častni meščan Ljubljane in drugih mest, trgov in občin na Kranjskem in Primorskem; od leta 1883 baron Winkler.[2]
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Winkler se je rodil posestniku in trgovcu Jerneju in Katarini Winkler, rojeni Volk (tudi Vouck, Voug),[1][3] v zaselku Nemci, delu vasi Trnovo v Trnovskem gozdu, kamor se je l. 1757 priselil Andrejev praded iz Dunajskega gozda (Wienerwald).[4] Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je 1844 tudi maturiral, ter nato študiral pravo na Dunaju in tam 1849 tudi diplomiral. V dijaških letih se je deloma preživljal kot domači vzgojitelj v Gorici, 1847 bil domači učitelj pri Auerspergih v Ljubljani in na Igu, 1848–1849 pripravnik na goriški gimnaziji in si na tečajih pri J. Premruju pridobil temeljito znanje slovenščine.
Po končanem študiju je najprej delal na sodišču v Gorici in bil odbornik Slavjanskega bralnega društva. Po službovanju v Trstu, Kanalu in Sežani se je 1858 vrnil v Gorico, kjer je bil med ustanovitelji čitalnice. Leta 1866 je postal okrajni predstojnik v Krminu in 1868 okrajni glavar v Tolminu. Leta 1874 je bil premeščen v Trst, 1876 pa na upravno sodišče na Dunaj. V državni zbor je bil izvoljen 1873 in 1879. V letih 1880−1892 je bil deželni predsednik Kranjske. Na tej funkiciji si je prizadeval za uvajanje slovenščine v uradno rabo in za večjo vključenost Slovencev v javnih službah, zlasti v šolstvu. Winkler je z nepristranskim in taktičnim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v Kranjski in drugih slovenskih deželah; bil je eden redkih narodno zavednih Slovencev v vodstvu deželne uprave v Kranjski. Leta 1892 se je upokojil predvsem zaradi pritiska v Kranjski deželi živečih Nemcev.[5] Skupaj z družino je živel na Turjaškem trgu, današnji Novi trg.[6]
Ko je cesar Franc Jožef I. leta 1883 obiskal Kranjsko, je bil Winkler odlikovan z redom železne krone 2. stopnje in bil nato v skladu s statutom povišan v naziv avstrijskega barona.
Pokopan je na osrednjem pokopališču v Gradcu, Gruft/Kripta 7c IV 2.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Matična knjiga krščenih, zvezek III - ŠAK Ž Lke MKK 3 | Lokve | Škofijski arhiv Koper | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 21. junija 2026.
- ↑ Preinfalk, Miha (2012). Blagoslovljeni in prekleti. Del 2, Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik. COBISS 260578304. ISBN 978-961-6057-85-1.
- ↑ »Drobtinice, Ivan Lavrenčič: Andrej baron Winkler ob 10-letnici predsedovanja deželi Kranjski, stran 101-113«. www.dlib.si.
- ↑ »dLib.si - Slovenski narod«. www.dlib.si, Slovenski narod, 8.11.1825, stran 2, 100-letnica rojstva Andreja Winklerja.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ »Winkler Andreas idr., Turjaški trg«. www.sistory.si. 1890. Pridobljeno 21. junija 2026.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Kranjec Silvo, Melik Vasilij. »Winkler Andrej«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Ljudje | |
| Drugo | |
