Andre Geim

Andre Geim
Rojstvo	21. oktober 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[…] (67 let) Soči, RSFSR, Sovjetska zveza
Področja	fizika kondenzirane snovi
Ustanove	Univerza v Nottinghamu Radboudova univerza v Nijmegnu Univerza v Manchestru Univerza v Hong Kongu
Alma mater	Moskovska tehniška univerza Moskovski fizikalno-tehniški inštitut
Mentor doktorske disertacije	Viktor Petrašov
Doktorski študenti	Konstantin Novoselov

Sir Andre Konstantin Geim (rojen Andrej Konstantinovič Gejm, rusko Андре́й Константи́нович Гейм), rusko-britanski fizik, izumitelj in akademik, nobelovec, * 21. oktober 1958, Soči, Sovjetska zveza (zdaj Rusija).

Znan je po vrsti inovativnih zamisli, iz katerih so vzniknila cela raziskovalna področja, medtem ko se sam po začetni fazi razvoja z njimi ni poglobljeno ukvarjal. Tako je s posnemanjem strukture gekonovih prstnih blazinic izdelal t. i. nano trak za pritrjevanje brez lepila, oblikoval magnetno polje tako, da je v njem lebdela žaba, in iznašel grafen. Za levitacijo žabe je leta 2000 prejel satirično Ig Nobelovo nagrado, nato pa za odkritje grafena še Nobelovo nagrado za fiziko leta 2010 – kot prvi znanstvenik, ki je prejel tako Ig Nobelovo kot Nobelovo nagrado. V zadnjih letih se zaradi velikega potenciala vendarle aktivno posveča raziskavam grafena, kot raziskovalec na Univerzi v Manchestru.

Zgodnje življenje in izobrazba

Oba starša sta bila inženirja nemškega rodu in že v zgodnji mladosti se je navdušil za fiziko. Kljub temu, da je srednje šolanje opravil z odliko, je imel zaradi svojega porekla težave pri vpisu na univerzo. Doštudiral je na Moskovski tehniški univerzi, kjer se je odrezal dovolj dobro, da je dobil priložnost za doktorski študij na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu, tam se je po naključju usmeril v fiziko trdne snovi.

Po doktoratu pod mentorstvom Viktorja Petrašova je nekaj let ostal na inštitutu kot podoktorski raziskovalec. V tem obdobju se je poročil z raziskovalko Irino Grigorjevo. Takrat je izkoristil obdobje razpada Sovjetske zveze da je z ženo zapustil državo; sprejel je štipendijo Kraljeve družbe za usposabljanje na Univerzi v Nottinghamu in odšel v Združeno kraljestvo.

Delo v tujini

Po tistem je delal kot podoktorski raziskovalec še na univerzah v Københavnu na Danskem in Bathu spet v Združenem kraljestvu, leta 1994 pa je dobil položaj predavatelja na Radboudovi univerzi v Nijmegnu na Nizozemskem. Tam je s takratnim doktorskim študentom Novoselovom izvedel znameniti poskus z levitacijo žabe, kar je bil le praktični prikaz že znanega pojava diamagnetizma, a je fotografija vzbudila izjemen odziv laične javnosti po vsem svetu. Na univerzi je v naslednjih šestih letih napredoval do položaja profesorja in pridobil nizozemsko državljanstvo, vendar mu tamkajšnje akademsko okolje ni odgovarjalo, zato je iskal druge priložnosti.

Kos grafita, podpisano stojalo z lepilnim trakom in prvi grafenov tranzistor, darilo Geima v Nobelovem muzeju

Sprejel je ponudbo Univerze v Manchestru in leta 2001 postal vodja oddelka za fiziko trdne snovi, tudi žena je tam dobila položaj raziskovalke. Kmalu po tistem je en od njegovih poskusov vodil do izuma nano traku, ki po zgledu gekonovih prstnih blazinic uporablja nanostrukturo za tvorbo Van der Waalsovih povezav med površinama. Nekaj let kasneje sta Geim in Novoselov z enakim pristopom – eksperimentalnim preskušanjem izvirnih in nenavadnih zamisli – prišla do svojega najbolj znanega odkritja, razvila sta metodo za pripravo grafena. Grafen, enoatomsko plast ogljika, sta pridobila z luščenjem grafita z uporabo lepilnega traku, kar je zaradi vrste nenavadnih in uporabnih lastnosti tega materiala po objavi leta 2004 hipoma pritegnilo ogromno pozornosti raziskovalne skupnosti. Zaradi velikega potenciala, predvsem v elektrotehniki, se je tudi Geim odločil, da se bo aktivneje posvetil raziskavam grafena.

Leta 2026 je sprejel položaj vodje oddelka na Naravoslovni fakulteti Univerze v Hong Kongu.

Priznanja

Ob prejemu Ig Nobelove nagrade za levitacijo žabe leta 2000 je bil deležen nekaj negodovanja kolegov, po odkritju grafena pa je samostojno ali z Novoselovom prejel številna strokovna priznanja, med njimi Mottovo nagrado Inštituta za fiziko (2007), Hughesovo (2010) in Copleyjevo medaljo (2013) britanske Kraljeve družbe ter leta 2013 še najprestižnejše, Nobelovo nagrado za fiziko.

Je častni profesor na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu, Univerzi v Nijmegnu in Kitajski akademiji znanosti. Za člana Kraljeve družbe je bil izvoljen leta 2007. Leta 2012 je prejel britanski viteški naziv.

Zunanje povezave

• Andre Geim – avtobiografija