Pojdi na vsebino

Andaluški nacionalizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andaluzija ni Španija – nacionalistični separatistični napis na steni v Almeriji

Andaluški nacionalizem ali andaluzijski nacionalizem, andaluzianizem (špansko Nacionalismo andaluz, Andalucismo) je politična ideologija, ki razlaga južnošpansko deželo Andaluzijo (ki je hkrati avtonomna skupnost Španije), da je poseben narod. Med 1976 in 2015 je obstajala stranka Partido Andalucista (Andaluška Stranka), ki je bila najprej levičarska, pozneje socialdemokratska in je sledila ideologiji andaluškega nacionalizma. Dandanes se različna gibanja in zunajparlamentarne frakcije zavzemajo za ideologijo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Andaluški nacionalizem je nastal v 19. stoletju, ko je bilo več anarhističnih kmečkih uporov v Andaluziji, ker je bil spor med andaluškimi kmeti in špansko kraljevino.[1]

Leta 1873 so imeli andaluški nacionalisti zbor v Antequeri, kjer so izdelali osnutek bodoče ustave Andaluzije. V okviru tega načrta bi bila Andaluzija zvezna republika Španije.[2] Španski georgist Blas Infante je položil temelje modernega andaluškega nacionalizma. Leta 1918 so imeli novi zbor v Rondi, kjer so predstavili preoblikovano ustanovno listino, ki se je naslanjala še vedno na antequersko ustavo.[3]

Andaluški nacionalisti na ulicah Sevilje

Infante je bil vodja stranke Junta Liberalista v času druge španske republike, ki se je zavzemala za andaluški nacionalizem. V španski državljanski vojni je Andaluzija najprej podpirala republikance, vendar so vojske diktatorja Francisca Franca osvojile deželo[4] (razen Almerije, ki so jo obdržali republikanci).

V Francovi diktaturi so zatirali nacionalizme in narodna gibanja različnih španskih dežel. Andaluški nacionalizem se je oživel leta 1971, ko so ustanovili novo stranko Alianza Socialista de Andalucía (Socialistična Zveza Andaluzije).[5] Pozneje so skrajneži ustanovili teroristično skupino Grupos Armados 28 de Febrero, ki je storila enajst napadov v znamenju andaluškega nacionalizma med marcem in majem leta 1980.[6]

Danes so andaluški nacionalisti razdeljeni glede ciljev. Nekateri hočejo popolno priznanje andaluzijskega naroda in čim širše avtonomne pravice (v obliki zvezne države). Nekateri drugi želijo doseči samostojnost Andaluzije od Španije. Veliko andaluških gibanj ima andaluško špansko narečje za poseben jezik, toda doslej ni uspelo doseči, da bi priznali andaluški »jezik«, ki ga imajo tudi jezikoslovci za španski dialekt.[7]

Poleg tega je drugo, posebno (vendar slabo) nacionalistično gibanje v južnoandaluzijski provinci Granadi, kjer si tudi želijo izoblikovati narodno zavest in ustanoviti novo avtonomno skupnost Granada, ki bi združila province Granada, Almerija in Malaga.[8]

Galerija andaluških nacionalističnih zastav

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Lida, Clara E. (1969). »Agrarian anarchism in Andalusia« (PDF). Cambridge University Press.
  2. »La Constitución de Antequera de 1883: horizontes para un país«. Público (v španščini). 20. februar 2014. Pridobljeno 6. avgusta 2025.
  3. »Ronda, donde nació la Andalucía autonómica«. Junta de Andalucía (v španščini). 21. februar 2021. Pridobljeno 6. avgusta 2025.
  4. »Blas Infante Pérez de Vargas«. Horizonte V Centenario (v španščini). Pridobljeno 6. avgusta 2025.
  5. »Por una vía andalucista al socialismo democrático. A 50 años del manifiesto fundacional de ASA«. El Salto Diario (v španščini). 2. marec 2024. Pridobljeno 6. avgusta 2025.
  6. »Las 50 bandas terroristas españolas que la Historia enterró«. El Independiente (v španščini). 8. maj 2021. Pridobljeno 25. marca 2026.
  7. »EL VISIONARIO MORENO BONILLA Y EL ANDALUZ: ¿HABLA, DIALECTO O LENGUA?«. Horizonte Garnata (v španščini). 20. december 2024. Pridobljeno 6. avgusta 2025.
  8. »LA IDENTIDAD DE GRANADA 42 AÑOS DESPUÉS«. Horizonte Garnata (v španščini). 23. februar 2023. Pridobljeno 6. avgusta 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]