Amurru
Amurru | |
|---|---|
| okoli 2000 pr. n. št.–okoli 1200 pr. n. št. | |
 Geopolitična karta Bližnjega vzhoda v amarnskam obdobju, preden je Amurru postal del hetitskega vplivnega področja | |
| Vlada | absolutna monarhija |
| Kralj | |
• od 1380 pr. n. št. | Abdi-Aširta (prvi znani) |
• od okoli 1210 pr. n. št. | Maḫḫaza (zadnji) |
| Zgodovinska doba | okoli 2000 pr. n. št. – okoli 1200 pr. n. št. |
• Ustanovitev | okoli 2000 pr. n. št. |
• Ukinitev | okoli 1200 pr. n. št. |
| Danes del |  Libanon Sirija |
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr. n. št.[1] Njegovo ozemlje je obsegalo sodobno zahodno in severozahodno Sirijo in severni Libanon.[2][3]
Prvi dokumentirani amurrujski vladar je bil Abdi-Aširta. Med njegovim vladanjem je bil Amurru del Egipčanskega cesarstva. Njegov sin Aziru je navezal stike s hetitskim kraljem Šupiluliumo I. in nazadnje prestopil na hetitsko stran.
Amoritsko kraljestvo so okoli leta 1200 pr. n. št. uničila Ljudstva z morja.
Seznam znanih vladarjev
[uredi | uredi kodo]- Abdi-Aširta (okoli 1380 pr. n. št.[4])
- Aziru (1340–1315 pr. n. št.)
- Ari-Teššup (1315–1313 pr. n. št.)
- Duppi-Teššup (1313–1280 pr. n. št.)
- Bentešina (1280–1275 pr. n. št., prvič)
- Šapili (1275–1260 pr. n. št.)
- Bentešina (1260–1230 pr. n. št., drugič)
- Šaušgamuva (1230–1210 pr. n. št.)
- Maḫḫaza (od okoli 1210 pr. n. št. ?)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Al-Maqdissi, Michel (2010): Matériel pour l'Étude de la Ville en Syrie(Deuxième Partie): Urban Planning in Syria during the SUR (Second Urban Revolution) (Mid-third Millennium BC), al-Rāfidān (Journal of Western Asiatic Studies), Institulte for Cultural studies of Ancient Iraq, Kokushikan University. Special Issue. ISSN 0285-4406.
- ↑ Izre'el, Sh. (1991: Amurru Akkadian: A Linguistic Study. With an Appendix on the History of Amurru by Itamar Singer, Atlanta, Georgia: Scholars Press.
- ↑ Singer, I. (1991): The "Land of Amurru" and the "Lands of Amurru" in the Šaušgamuwa Treaty, Iraq 53: 69–74. doi:10.2307/4200336.
- ↑ Raphael Giveon: Amurru, LÄ I., str. 252.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Raphael Giveon: Amurru v Wolfgang Helck (urednik): Lexikon der Ägyptologie (LÄ), Band I, Harrassowitz, Wiesbaden 1975, ISBN 3-447-01670-1, str. 251–252.
- Honigmann, E. Forrer: Amurru v Erich Ebeling, Bruno Meissner (urednika): Reallexikon der Assyriologie, Band 1, Walter de Gruyter, Berlin/Leipzig 1932, str. 99–101.
- Yuan Zhihui: Amurru's Expansion and Egypt's Response in the Amarna Age, Journal of Ancient Civilizations 19 (2004), ISSN 1004-9371, str. 21–31.