Amonijev aluminijev sulfat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Amonijev aluminijev sulfat
Ammonium aluminium sulfate dodecahydrate.svg
Ammonium aluminum sulfate crystals.jpg
Druga imena amonijev galun
čermigit
Identifikatorji
Številka CAS 7784-25-0
PubChem 3032540
EINECS število 232-055-3
KEGG D02842
RTECS število WS5640010
SMILES
InChI
ChemSpider 2297489
Lastnosti
Molekulska formula (NH4)Al(SO4)2[1]
Molekulska masa 237,15 g/mol (brezvoden)
453,33 g/mol (dodekahidrat)
Videz beli kristali
Gostota 2,45 g/cm3 (brezvoden)
1,64 g/cm3 (dodekahidrat)
Tališče

93,5 °C, 367 K, 200 °F

Vrelišče

120 °C, 393 K, 248 °F

Topnost (voda) 15 g/100 ml (20 °C, dodekahidrat)
Struktura
Kristalna struktura heksagonalna (brezveoden)
kubična (dodekahidrat)[1]
Koordinacijska
geometrija
oktaedrična (Al3+)
Nevarnosti
Plamenišče ni vnetljiv
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Amonijev aluminijev sulfat, znan tudi kot amonijev galun ali samo galun, je bel kristaliničen dvojni sulfat, običajno kot dodekahidrat, s kemijsko formulo (NH4)Al(SO4)2•12H2O. V majhnih količinah se uporablja v več nišnih aplikacijeh. V naravi se pojavlja kot redek mineral čermigit.[1]

Proizvodnja in osnovne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Amonijev aluminijev sulfat se proizvaja iz aluminijevega hidroksida, žveplove kisline in amonijevega sulfata:

2Al(OH)3 + 3H2SO4 → Al2(SO4)3 + 6H2O
(NH4)2SO4 + Al2(SO4)3 → 2(NH4)Al(SO4)2

S kalijevim galunom tvori trdno raztopino. S pirolizo se pretvori v glinico (Al2O3). Tako pridobljena glinica se uporablja kot abraziv in prekurzor za sintetične drage kamne.[2]

Raba[uredi | uredi kodo]

Amonijev galun ne spada niti med pomembne industrijske niti laboratorijske kemikalije. Zaradi nizke cene in učinkovitosti ima neka nišnih aplikacij. Uporablja se za čiščenje vode, v rastlinskih lepilih, porcelanskih cementih, deodorantih, strojenju usnja, barvanju tkanin in v apreturah tkanin proti gorenju.[3] pH vodne raztopine, ki nastane pri uporabi aluminijevega galuna v sredstvih proti potenju, je običajno rahlo kisel (3-5).[4]

Amonijev galun je pogosta sestavina pršil za odganjanje mrčesa.[5][6][7]

Nevarnosti[uredi | uredi kodo]

Amonijev galun se je v nekoč uporabljal kot sredstvo za povečanje hrustljavosti konzervirane zelenjave, ker se veže z naravnim pektinom. Zaradi njegove domnevne povezave z Alzheimerjevo boleznijo, se njegova raba ne priporoča,[8] še vedno pa je znan kot E523.

Aluminijev sulfat, ki je zelo podoben amonijevemu galunu, se šteje za nestrupenega do LD50 6207 mg/kg.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Weast, Robert C., ur. (1981). CRC Handbook of Chemistry and Physics (62nd ed.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. B-74, B-75. ISBN 0-8493-0462-8.
  2. Otto Helmboldt, L. Keith Hudson, Chanakya Misra, Karl Wefers, Wolfgang Heck, Hans Stark, Max Danner, Norbert Rösch. Aluminum Compounds, Inorganic. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2007, Wiley-VCH, Weinheim. doi:10.1002/14356007.a01_527.pub2.
  3. Alum. The Columbia Encyclopedia (6th ed.), Ithaca, NY: Columbia University Press, 2004. Pridobljeno 23. novembra 2009.
  4. Aluminum Ammonium Sulfate Material Safety Data Sheet. J.T. Baker, marec 2009. Pridobljeno 23. novembra 2009.
  5. D-TER Animal and Bird Repellent. Bruce Harris Project Management Pty Ltd, 4. septembra 2004. Pridobljeno 3. marca 2010.
  6. Multicrop Scat Bird and Animal Repellent Data Sheet (PDF). Multicrop (Aust.) Pty. Ltd., 4. marec 2003. Pridobljeno 3. marca 2010.
  7. Pest Control: Foxes. Tandridge District Council (UK). Februar 2006. Pridobljeno 3. marca 2010.
  8. Safe Preserving: Grape Leaves, Alum and Old Wive's Tales. University of Wisconsin. September 18, 2013. Archived from the original on March 7, 2014.