Alunit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alunit
Alunite iz Utah - USGS
Splošno
Kategorija Sulfatni minerali
Kemijska formula KAl3(SO4)2(OH)6
Strunzova klasifikacija 7.BC.10
Kristalna simetrija R3m
Osnovna celica a = 6,98, c = 17,32 [Å]; Z = 3
Lastnosti
Barva rumena, rdeča do rdečkasto rjava, čist je brezbarven; lahko je bel ali bledo siv
Kristalni habit vlaknat do stolpičast, porcelanast, običajno zrnat do masiven
Kristalni sistem trigonalni
Razkolnost na {0001}, popolna
Lom školjkast
Žilavost krhek
Trdota 3,5-4
Sijaj steklast, v kristalih včasih bisern na {0001}, zemljast, če je masiven
Barva črte bela
Prozornost prozoren do prosojen
Specifična teža 2,6-2,9
Optične lastnosti enoosen (+)
Lomni količnik nω = 1,572
nε = 1,592
Dvolomnost δ = 0,020
Drugo močno piroelektričen
Sklici [1][2][3][4][5]

Alunit je hidriran kalijev aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo KAl(SO4)2(OH)6. Prvič so ga opisali v 15. stoletju v Tolfi pri Rimu, kjer so ga kopali za proizvodnjo kalijevega galuna. J.C. Delamétherie ga je leta 1797 imenoval aluminilit, François Beudant pa ga je tri desetletja kasneje preimenoval v alunit.[6] Drobne bleščeče kristale alunita so odkrili tudi v votlinah v preperelem riolitu.

Kristali alunita so rombeodri s koti 90° 50' med stranskimi ploskvami. Ker so koti skoraj pravi koti, so kristali zelo podobni kockam. Kristalna simetrija je trigonalna. Barva alunita se spreminja od bele do rumeno sive. Mineral ima trdoto 4 in specifično težo med 2,6 in 2,8. V vodi in šibkih kislinah je netopen, topi pa se v žveplovi kislini.[6] Kalijev ion v mineralu je lahko zamenjan z natrijevim. Če je vsebnost natrija velika, se mineral imenuje natroalunit.

Alunit iz Slovaške
Alunit iz Marysvalea, Utah
Kristalna struktura alunita

Alunitu analogen mineral je jarozit, v katerem je ion Al3+ zamenjam z Fe3+. Alunit je sekundarni mineral v železovih sulfatnih rudah.

Alunit se pojavlja v žilah in nadomestitvenih masah v trahitu, riolitu in podobnih s kalijem bogatih vulkanskih kamninah. Nastaja z delovanjem raztopin žveplove kisline na te kamnine med oksidacijo in luženjem depozitov kovinskih sulfidov. Najde se tudi v vulkanskih fumarolah. Bele drobnozrnate mase so po videzu zelo podobne fino granuliranemu apnencu, dolomitu, anhidritu in magnezitu. Bolj kompaktne vrste iz Madžarske so tako trde in žilave, da so se uporabljale za miljnike.[6]

Zgodovinsko pomembna nahajališča alunita so bila v Toskani, Madžarski in Novem Južnem Walesu v Avstraliji.[6] Trenutno se še rudari v Tolfi, Italija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Handbook of Mineralogy
  2. Mindat.org
  3. Webmineral data
  4. Hurlbut, Cornelius S.; Cornelis Klein (1985). Manual of Mineralogy (20th izd.). ISBN 0-471-80580-7. 
  5. Mineralienatlas
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Spencer, Leonard James (1911). "Alunite" . V Chisholm, Hugh. Encyclopædia Britannica. 1 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 773.