Pojdi na vsebino

Altyn-Tagh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Altyn-Tagh
Altun Mountains, Altun Shan, A'erjin Shan, A-erh-chin Shan
Vzhodni del Altun Šana na dnu nadmorske višine
Najvišja točka
VrhSulamutag Feng (Šindžjang)
Nadm. višina6.245 m
Koordinate37°55′N 87°23′E / 37.917°N 87.383°E / 37.917; 87.383
Dimenzije
Dolžina805 km WSW-ENE[1]
Geografija
DržavaLR Kitajska
Provinca
Koordinate gorovja38°36′N 89°0′E / 38.600°N 89.000°E / 38.600; 89.000
Biompuščava

Altyn-Tagh,[nb 1] imenovan tudi gorovje Altun, je gorovje na severozahodu Kitajske, ki ločuje vzhodni del Tarimske kotline od Tibetanske planote. Zahodna tretjina je v celoti znotraj Šindžjanga, vzhodni del pa tvori mejo med Činghajem na jugu ter Šindžjangom in Gansujem na severu.

Altun Šan, tj. gora Altun, je tudi ime 5830 metrov visoke gore blizu vzhodnega konca gorovja, najvišje točke v Gansuju.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Altyn Tagh v turščini pomeni 'Zlata gora', Džin Šan (金山) pa v kitajščini 'Zlata gora'.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Altyn Tagh v mraku

Vzdolž severnega roba Tibetanske planote se razteza vrsta gorskih verig, na zahodu pa je gorovje Kunlun. Približno na polovici južne strani Tarimske kotline se veriga Altyn-Tagh razcepi proti severovzhodu, medtem ko se Kunlun nadaljuje neposredno proti vzhodu in tvori relativno ozko črko "V".[nb 2] Znotraj črke "V" je več endoreičnih kotlin. Vzhodni konec Altyn-Šana je blizu prelaza Dangdžin na cesti Dunhuang-Golmud v skrajnem zahodnem Gansuju. Vzhodno od Altyn-Tagha se mejna veriga dviga do gorovja Čilian. Gore ločuje Tarimsko kotlino na severu in jezero Ajakum na jugu. Gore lahko razdelimo na tri dele. Jugozahodni del meji na gorovje Kunlun in je zelo razgiban, z vrhovi, ki segajo več kot 6100 metrov in številnimi trajnimi snežnimi polji. Osrednji del je nižji, okoli 4000 metrov. Vzhodni del je višji, približno 5000 metrov in ga sestavlja skupina manjših gorovij, usmerjenih v smeri od jugovzhoda proti severozahodu.[2]

Vzdolž severne strani gorovja je potekala glavna trgovska pot svilne poti iz Kitajske do Tarimske kotline in proti zahodu. Altyn-Tagh in Čilian sta bila včasih imenovana Nan Šan ('južne gore'), ker sta bila južno od glavne poti. Blizu vzhodnega konca Altyn-Šana se konča Gansujski ali koridor Heši in svilna pot se razcepi. Ena veja sledi Altyn-Taghu vzdolž južne strani Tarimske kotline, druga pa sledi severni strani.

Jugozahodni del gorovja Altyn-Tagh doseže zasnežene vrhove do 6245 metrov, čeprav se v ozkem srednjem delu spusti na povprečno 4000 metrov in se sčasoma dvigne na povprečno 5000 metrov, ko se sreča z gorovjem Čilian.

V teh gorah primanjkuje rek in potokov zaradi sušnosti regije. Zahodni del ima nekaj manjših potokov, ki se izlivajo bodisi proti severu v puščavo bodisi proti jugu v jezero Ajakum. Preostanek gorovja je brez rek.

Medgorske endorejske kotline

[uredi | uredi kodo]
Pokrajina Altyn Tagh

Znotraj območja v obliki črke V med Altyn-Taghom in glavnim gorovjem Kunlun (ki se na tem območju imenuje Arka-Tagh) je več endoreičnih kotlin.

V jugovzhodnem Šindžjangu je glavna od teh kotlin Kumkolska kotlina (kitajsko: 库木库里盆地; pinjin: Kùmùkùlǐ Péndì)[nb 3]

Dve glavni jezeri v tej kotlini sta slano jezero Ačikol (tudi Adžig Kum Kul,[6] Ačak-kum; kitajsko: 阿其克库勒湖; pinjin: Āqíkèkùlè Hú; 37°05′N, 88°25′E, 4250 metrov nadmorska višina)[7] in jezero Ajakum (kitajsko: 阿牙克库木湖; pinjin: Āyákèkùmù hú); 37°30′N, 89°30′E; nadmorska višina 3876 metrov.[8] Ti jezeri sta dve redki opazni vodni površini na tem izjemno sušnem območju; območje okoli njiju je uradno zaščiteno kot naravni rezervat Altun Šan.[8]

Dlje na vzhodu, v severozahodnem Činghaju, se med Altyn-Taghom in Kunlunom začne veliko večja kotlina Čaidam, ki se razteza skoraj do vzhodne strani planote; Altyn-Tagh ločuje zahodno stran te kotline od puščave Kumtag.

Veliki vrhovi

[uredi | uredi kodo]

Štirje najvišji vrhovi so Sulamutag Feng (6245 metrov), Jusupu Aleketag Šan (6065 metrov), Altun Šan (5830 metrov) in Kogantag (4800 metrov).[7][9]

Gospodarski razvoj

[uredi | uredi kodo]
Gorovje Altyn iz okrožja Aksai, Gansu

Kitajska nacionalna cesta 315 prečka reko Altyn-Tagh na poti med Činghajem in Šindžjangom.

Železniška proga Golmud-Korla prav tako prečka Altyn-Tagh. Projekt, ki je vključeval gradnjo 13,195 km dolgega predora Altyn-Tagh (阿尔金山隧道),[10] je bil zaključen leta 2020.[11]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑
    • kitajsko 阿尔金山, latinizirano: Ā'ěr jīnshān
    • kazaško التىن تاۋ, latinizirano: Altyn Tau
    • kirgiško التىن توو, latinizirano: Altyn Too
    • ujgursko ئالتۇن تاغ, latinizirano: Altun Tagh
    [2]
  2. ↑ See e.g. the map in Fig. 1 in Meng & Fang's Cenozoic tectonic development of the Qaidam Basin in the northeastern Tibetan Plateau[3]
  3. ↑ Kitajsko črkovanje (pinjin) za to krajevno ime, Kumukuli Basin, se pogosto uporablja v angleščini. Avtorji pri poskusih črkovanja tega imena, podobnega turškemu, ga občasno prepišejo kot Kumukol Basin, kot na zemljevidu na sliki 2 v Mengovem in Fangovem delu Kenozojski tektonski razvoj Qaidam Basin na severovzhodni Tibetanski planoti.[4] vendar pogosteje kot Kumkol,[5] or "Kumkuli".

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Cohen 1998, str. 86
  2. 1 2 Hoiberg 2010, str. 1
  3. ↑ Meng & Fang 2008, str. 2
  4. ↑ Meng & Fang 2008, str. 3
  5. ↑ Zheng 1997, str. 229
  6. ↑ Holdich 2006, str. 288
  7. 1 2 Peakbagger 2013
  8. 1 2 Li 2000, str. 230–231
  9. ↑ de Ferranti, Jurgalski & Maizlish 2011
  10. ↑ 格库铁路新疆段首条隧道顺利贯通 Arhivirano 1 December 2017 na Wayback Machine. (The first tunnel of the Xinjiang section of the Golmud-Korla Railway has been drilled through), 2017-10-31
  11. ↑ 国家重点铁路建设项目格库铁路全线开通 (Dec, 2020))

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Cohen, Saul B., ur. (1998) [1952]. »Altunshan«. The Columbia Gazetteer of the World. New York, NY: Columbia University Press. ISBN 0-231-11040-5.
  • de Ferranti, Jonathan; Jurgalski, Eberhard; Maizlish, Aaron (2011). »Sinkiang – Xinjiang«. peaklist.com. Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2010. Pridobljeno 6. februarja 2014.
  • Hoiberg, Dale H., ur. (2010). »A-erh-chin Mountains«. Encyclopædia Britannica. Zv. I: A-Ak – Bayes (15th izd.). Chicago, Illinois: Encyclopædia Britannica, Inc. ISBN 978-1-59339-837-8.
  • Holdich, Sir Thomas (2006) [1906]. Keltie, J. Scott (ur.). Tibet, the Mysterious. Elibron Classic Series. Adamant Media Corporation. ISBN 1-4212-8483-9.
  • Li, Bosheng (2000). »Nature Conservation«. V Du Zheng, Qingsong Zhang; Wu, Shaohong (ur.). Mountain Geoecology and Sustainable Development of the Tibetan Plateau. GeoJournal library. Zv. 57. Springer Science + Business Media Dordrecht. doi:10.1007/978-94-010-0965-2. ISBN 978-94-010-3800-3.
  • Meng, Qing-Ren; Fang, Xiang (2008). Burchfield, B. C.; Wang, Erchie (ur.). »Cenozoic Tectonic Development of the Qaidam Basin in the Northeastern Tibetan Plateau«. Special Paper – Geological Society of America. 444. Geological Society of America: 1–24. doi:10.1130/2008.2444(01). ISBN 978-0-8137-2444-7.
  • Peakbagger (2013). »Altun Shan«. Pridobljeno 6. februarja 2014.
  • Zheng, Mianping (1997). An introduction to saline lakes on the Qinghai-Tibet plateau. Monographiae Biologicae. Zv. 76. Springer. ISBN 978-0-7923-4098-0.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Altyn-Tagh&oldid=6680984«