Altstadt Hamburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Altstadt
mestna četrt
Nikolaifleet, eden od mnogih kanalov v Hamburg-Altstadt
Nikolaifleet, eden od mnogih kanalov v Hamburg-Altstadt
Zastava Altstadt
Zastava
Uradni logotip Altstadt
Lega Altstadta v Hamburg-Mitte
Lega Altstadta v Hamburg-Mitte
Koordinati: 53°33′0″N 10°0′0″E / 53.55000°N 10.00000°E / 53.55000; 10.00000Koordinati: 53°33′0″N 10°0′0″E / 53.55000°N 10.00000°E / 53.55000; 10.00000
državaNemčija
nemška zvezna deželaHamburg
mestoHamburg
okrožjeHamburg-Mitte
Površina
 • Skupno1,2 km2
Nadm. višina
8 m
Prebivalstvo
 (31. december 2016)
 • Skupno2.257
 • Gostota1.900 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2
Omrežna skupina040
ISO 3166 kodaDE-HH
Avtomobilska oznakaHH
Spletna stranwww.hamburg.de
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeSpeicherstadt and Kontorhaus District with Chilehaus
Kriterijkulturni: iv
Referenca1467
Vpis2015 (39. zasedanje)

Altstadt (dobesedno 'staro mesto'), natančneje Hamburg-Altstadt - da se ne zamenjuje z Hamburg-Altona-Altstadt - je eno od mestnih okrožij Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg, Nemčija.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Detajl karte Hamburga iz 1790-ih

Na območju današnjega Altstadta je bilo manjše naselje v bronasti dobi 9. ali 8. stoletja pred našim štetjem. Ingevonsko naselje na tej lokaciji je bilo znano pod imenom »Treva« - strateško trgovsko vozlišče na jantarskih poteh med železno dobo in pozno antiko.

V 8. stoletju so saški trgovci ustanovili, kar naj bi postalo jedro Hamburga: »Hammaburg«, potem grad zatočišče na današnjem Domplatzu, mestu prve stolnice. [2] Pod Franki je bila leta 804 zgrajena krstilnica, Hammaburg pa je leta 811 okrepil Karel Veliki. Mesto se je hitro razvilo v precejšnje tržno mesto, leta 831 pa je razglasilo škofijo in leto kasneje nadškofijo. V naslednjih 600 letih je bila zgodovina Altstadta enaka zgodovini Hamburga.

Do konca 15. stoletja je takratna hanseaatska mestna republika in svobodno cesarsko mesto v svojem zaledju nakopičila različne ozemeljske posesti. Sčasoma so mestna obzidja v 13. stoletju v Hamburgu dobila nekaj podaljškov: prvič v 1530-ih, nato pa še v 1620-ih, in so vključevala ves sosednji Neustadt.

Kar zadeva urbano zgodovino Altstadta, je ostalo le nekaj struktur izpred 17. stoletja: ponavljajoče se uničujoče in spreminjajoče se delovanje reke Alster in njenih kanalov, Veliki požar (1842), bombardiranje v drugi svetovni vojni (1941-1945) in sodobna infrastrukturni projekti (zlasti med 1880 in 1900, 1920 in 1950 do 1970) so zapustili hamburško notranje mesto večinoma iz 19. in 20. stoletja.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Območje mestne hiše (center), Rathausmarkt (levo) in Gospodarska zbornica (desno)
Območje cerkve sv. Petra

Hammaburg, izvor Hamburga, je bil ustanovljen na ozemlju, med sotočjem reke Alster in Bille z Labo. Skozi stoletja sta bili Alster in Bille večkrat nepredvidljivi in preusmerjeni, kar je pripeljalo do vedno drugačne geografije. Danes Altstadt meji na Alster (tj. Alsterfleet in Binnenalster) na zahodu in severozahodu, na železniško progo povezave Hamburg-Altona in Hauptbahnhof na vzhodu in na Zollkanal na jugu.

Območja, ki mejijo na Hamburg-Altstadt, so (od začetka v smeri urinega kazalca na severozahodu): Neustadt, St. Georg, Hammerbrook in HafenCity

Mestne četrti[uredi | uredi kodo]

Hamburg-Altstadt ima štiri četrti (nemško Viertel ali posebej uporabljena v Hamburgu: Quartier) za statistične namene in načrtovanje, vendar niso priznane kot upravne enote.

  • Cremon-Insel, zgodovinski predel, v delih tudi mešana uporaba, ki je med Binnenhafen in Nikolaifleet.
  • Kontorhausviertel, pisarniški predel, postavljen v 1920-ih in 1930-ih kot prvi te vrste v Evropi; je med koncem Speicherstadta pri Zollkanalu in Steinstraße. Na začasnem seznamu kot predlog svetovne dediščine Unesca.[1][2]
  • Nikolai-Quartier, nakupovalno in bančno območje med Alsterfleetom, otokom Cremon in Rathausmarktom.[3] Named after St. Nikolai.
  • Mönckeberg-Quartier, nakupovalno območje, ki se razprostira med Ballindammom in Steinstraße, ter seže do Rathausmarkta. Poimenovan po središču Mönckebergstraße, vključuje tudi nakupovalno ulico Spitalerstraße.

Ulice in trgi[uredi | uredi kodo]

Edini najpomembnejši trg v Altstadtu je Rathausmarkt, tako glede na lokacijo kot funkcijo. Tu se začnejo Alter Wall, Reesendamm / Ballindamm, Mönckebergstraße in Große Johannisstraße / Großer Burstah, vse pomembne ulice v Altstadtu. Druge pomembni trgi so Burchardplatz, Domplatz, Gerhart-Hauptmann-Platz in Hopfenmarkt.

Vzhodni konec Altstadta je obkrožen z »Ring 1« (Glockengießerwall, Steintorwall), obvozna cesta zgrajena v 1880-ih, ki se nadaljuje v Neustadt. Willy-Brandt-Straße je del Bundesstraße 4, ki je bila zgrajena v 1960-ih in prečka Altstadt po sredini od vzhoda do zahoda.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti in kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Glavne znamenitosti v Altstadtu so tri od petih glavnih cerkva v Hamburgu (Hauptkirchen): svetega Jakoba, svete Katarine in svetega Petra; nekdanja cerkev svetega Nikolaja danes služi kot spomenik proti vojni.

Hamburška mestna hiša je impozantna neorenesančna struktura, v kateri sta nastanjena senat in parlament (Bürgerschaft). Skupaj z Gospodarsko zbornico Hamburga je bila zgrajena po Velikem požaru leta 1842.

Druge znamenitosti so različne stavbe v okrožju Kontorhaus (predvsem Chilehaus, Pressehaus in Sprinkenhof) in Kunsthalle.

Muzeji in kulturne ustanove[uredi | uredi kodo]

  • Museums
    • Hamburška Kunsthalle & Galerie der Gegenwart
    • Deichtorhallen & Haus der Photographie
    • Bucerius Kunst Forum
    • Chocoversum – Chocolate museum
  • Glasbena in uprizoritvene prizorišča
    • Thalia Theater
    • Das Schiff
    • Markthalle

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Speicherstadt and Chilehaus with Kontorhaus District, UNESCO World Heritage Centre, Paris, Retrieved 23 March 2015
  2. Kontorhausviertel, Interessengemeinschaft Kontorhausviertel e.V., Hamburg, Retrieved 23 March 2015
  3. Business Improvement District (BID) Nikolai-Quartier, Otto Wulff BID Gesellschaft mbH, Hamburg, Retrieved 23 March 2015

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]