Alojz Sedej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alojz Sedej
Rojstvo24. julij 1892({{padleft:1892|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Smrt6. marec 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (67 let)
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Italy.svg Italija
Poklicpolitik

Alojz Sedej, slovenski politik in uradnik, * 24. julij 1892, Robič, † 6. marec 1960, Širje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je leta 1912 tudi maturiral. Pravo je študiral v Gradcu in tam istočasno delal v odvetniški pisarni Dinka Puca. Študija ni končal, saj je bil na začetku 1. svetovne vojne vpoklican v avstrijsko vojsko ter poslan na rusko bojišče kjer je leta 1915 ujet. Nekaj naslednjih let je nato preživel po taboriščih v Sibiriji. Leta 1918 se je poročil ter se nato po lastnih podatkih boril kot komandir oddelka v vrstah Rdeče armade. Po zmagi revolucije v državljanski vojni je delal v ukrajinskem komisariatu za zunanje zadeve. Leta 1923 se je z družino vrnil v Ljubljano ter se vključil v takrat že ilegalno Komunistično partijo Jugoslavije ter postal zelo aktiven funkcionar legalne Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, ki mu je tudi priskrbela službo na ljubljanskem magistratu, kjer je s krajšimi prekinitvami ostal do upokojitve leta 1952. Sedej je prišel v vodstvo t. i. Proletarskih akcijskih čet, predvsem pa se je izkazal kot navdušen govornik na različnih delavskih shodih. Enega takih govorov je imel na prvomajski proslavi 1924 v Trbovljah, zaradi njegove revolucionarne vsebine ga je okrožno sodišče v Celju avgusta 1924 obsodilo na 18 mesecev ječe. Po odsluženi kazni se je vključil v delo pri Socialistični stranki Jugoslavije in vodil volilno pisarno ob volitvah v Delavsko zbornico, kjer je postal tudi podpredsednik njenega upravnega odbora. Februarja 1934 je pri novoustanovljeni Socialistični stranki postal član njenega izvršilnega odbora. Ko so odstavili Franca Leskoška pa je v letih 1936−1938 predsedoval vodstvu socialističnih sindikatov-Strokovni komisiji. [1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.(COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

}