Aller

Aller / Ayer Aller (špansko) Ayer (astursko)
Občina
Zastava Grb
Aller / Ayer Lega v Španiji
Koordinati: 43°16′20″N 6°36′32″W
Država	Spain
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Caudal
Občina	Aller
Upravljanje
• Župan	Gabriel Pérez Villalta
Površina
• Skupno	375,89 km2
Nadm. višina	2.115 m
Spletna stran	www.ayto-aller.es

Aller (asturijsko Ayer) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije, blizu meje province Leon, ki je v avtonomni skupnosti Kastilija in Leon. Je 39 km južno od Ovieda, ki je prestolnica Asturije.

Na zahodu meji na Leno, na severu na Mieres, na severovzhodu na Laviano, in Sobrescobio, na vzhodu na Caso, na jugovzhodu na Valdelugueros in Pueblo de Lillo (v Leonu), na jugu na Cármenes in Villamanín (v Leonu).

Leži ob reki Caudal. Nekoč je bila glavna gospodarska panoga v občini premogovništvo. Stari stolpi nad rudniškimi jaški, s katerimi so dvigali izkopan premog, še danes določajo razgled pokrajine.

Na zgornjih krajih občine govorijo srednjeasturijsko narečje. To narečje je metafonično zelo blizu leonščini, ki jo govorijo v sosednji provinci Leon.

Zgodovina

Človeška prisotnost na območju je dokazana iz neolitika ter iz bakrene, bronaste in železne dobe. Rimljani so gradili cesto med današnjo Leno in Allerjem.

Aller je bil prvič omenjen leta 857 v listini prestolnice v Oviedu. Prve cerkve v občini so bile zgrajene na koncu 9. stoletja in v 10. stoletju. V 11. stoletju je bilo ustanovljenih več bolnišnic v občini s pomočjo plemkinje, ki se je imenovala Olimpija, ki je v ta namen darovala več nepremičnin.

V času kralja Alfonza X. se je preoblikoval Aller v mesto, kjer je bila pomembna gospodarska panoga živinoreja.

Na koncu 19. stoletja so izgradili železniško omrežje, ki je povezovalo doline rek Caudal in Lena. Premogništvo je v veliki meri pospešilo gospodarstvo občine. V španski državljanski vojni je bil Aller do konca na strani republikancev, kljub temu ni imelo nobene retorzije zaradi te vloge v Francovi diktaturi, saj je bilo allersko premogništvo pomembno za špansko gospodarstvo.

Zaradi premogništva se je prebivalstvo deloma premestilo iz zgornjih, planinskih delov v doline. To je danes povzročalo neugoden položaj, saj je allersko premogništvo začelo propadati po 1967. Planinski del občine lahko izkorišča možnosti turizma zaradi ugodnega položaja, medtem ko dolinski del komaj ima možnosti za nove gospodarske in bivanjske smeri.

Geografija

Občina se geografsko deli na Zgornji, Srednji in Dolnji Aller. Podnebje je zmerno. Okoliške gore zaščitijo pokrajino pred močnimi, hladnimi nižiniskimi vetrovi.

Na klancih se nahajajo gosti gozdovi. Na zgornjih delih so večinoma bukve, medtem ko na nižjih delih kostanji rastejo. Kostanj je ena osnovnih sestavin lokalne gastronomske posebnosti, ki se imenuje xabalín con castañes (divja svinjina s kostanjem).

Je več lepih sotesk v okolici, najpomembnejši sta Hoces del Pino (asturijsko Foces del Pinu) in soteska reke Aller. Druge pokrajinske znamenitosti so planinski pašniki, ki jih imenujejo ljudje braña ali braniza.

Na severni meji občine se nahaja prelaz Svetega Izidorja (špansko Puerto de San Isidro, asturijsko Puertu de San Isidru).

Kultura

Vsako leto na dan Svetega Martina imajo dobrodelni festival, ki se imenuje v španščini in asturijščini Fiesta de Los Humanitarios. Dogodek izvira iz 1905, ko ga je prvič pobudila dobrodelna organizacija Svetega Martina, ki je poskusila podpirati gospodarje v občinah Aller in Lena.

Literatura

• Directorio de la minería española. Madrid: Instituto Tecnológico Geominero de España. 1991. ISBN 978-84-7840-066-9.

Zunanje povezave

• »Las 10 cosas más interesantes que ver y hacer en Aller«. Turismo Asturias (v španščini). Pridobljeno 31. maja 2026.