Alitam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Struktura alitama

Alitam je neenergijsko, visoko intenzivno sintetično sladilo. Spada v drugo generacijo umetnih sladil. Je 2000-krat slajši od saharoze.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

V zgodnjih 80. letih so ga razvili v podjetju Pfizer. Tržijo ga pod imenom Aclame.[1]

Kemijska zgradba[uredi | uredi kodo]

Alitam je dipeptid, sestavljen iz L-asparaginske kisline, D-alanina. Njegovo kemijsko ime je (3S)-3-amino-4-[ [(1R)-1-metil-2-okso-2-[(2,2,4,4-tetrametil-3-tietanil)amino]etil]amino]-4-oksobutanojska kislina.

Lastnosti in uporaba[uredi | uredi kodo]

Ima izrazit, sladek okus, se dobro topi v vodi, je stabilen pri visokih temperaturah, zato se lahko uporablja pri kuhanju in pečenju. Lahko se pojavijo priokusi, pri dolgotrajnem skladiščenju pijač pa se lahko pojavi izguba okusa. V kombinaciji z drugimi sladili ima sinergističen učinek. Asparaginska kislina se normalno presnavlja, preostali alaninski amid pa se naprej ne hidrolizira.

Za drugo generacijo umetnih sladil še niso bile izvedene obsežne raziskave o njihovih nevarnih učinkih. Ne sumijo, da bi lahko alitam povzročal raka ali bil genotoksičen.

Ker ne vsebuje fenilalanina, ga lahko uživajo tudi ljudje s fenilketonurijo.

V Evropi in ZDA ni odobren.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Ellis, J.W. 1995. Overview of sweeteners. J. Chem. Educ. 72: pp. 671-675.
  • Vombergar B, Nidorfer M. Sladkor in sladila v prehrani in proizvodnji živil. Maribor, 2005.
  • Berlec A, Štrukelj B. Farmacevtski vestnik: Proteini sladkega okusa kot alternativna sladila. Collegium graphicum, 2006; 5: 292-297.
  • Position of the American Dietetic Association: Use of nutritive and nonnutritive sweeteners. J Am Diet Assoc 2004; 104: 255-275.
  • http://www.caloriecontrol.org/lowcal.html Arhivirano 2008-12-17 na Wayback Machine.