Alfa Čaše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
α Čaše
Crater constellation map.svg
Red circle.svg
Položaj zvezde α Čaše (obkrožena)
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje Čaša
Rektascenzija 10h 59m 46,46486s[1]
Deklinacija −18° 17′ 55,6172″[1]
Navidezni sij (V) 4,07[2]
Značilnosti
Spektralni razred K1 III[3]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)47,54 ± 0,16[4] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: −462,26 ± 0,24[1] mas/l
Dec.: 129,49 ± 0,26[1] mas/l
Paralaksa (π)23,1349 ± 0,3685[5] mas
Oddaljenost141 ± 2 sv. l.
(43.2 ± 0.7 pc)
Absolutni izsev (MV)+0,44[6]
Podrobnosti
Masa1,81[7] M
Polmer12,32[7] R
Izsev66,0[7] L
Površinska težnost (log g)2,53[7] cgs
Temperatura4,691[7] K
Kovinskost [Fe/H]+0,01[7] dex
Starost2,06[7] Ga
Druge oznake
7 Crt, NLTT 25942, LTT 4040, HD 95272, BD-17° 3273, HIP 53740, HR 4287, FK5 1283, SAO 156375.
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Alfa Čaše (α Čaše, okrajšano Alfa Čaš, α Čaš; latinsko α Crateris, okrajšano Alfa Crt, α Crt), uradno tudi Alkes,[8] je zvezda v ozvezdju Čaše. Zvezda je hladna orjakinja, ki je od nas oddaljena okoli 432 pc (1.410 ly).

Nomenklatura[uredi | uredi kodo]

α Čaše (latinizirano v Alfa Čaše) je Bayerjevo poimenovanje zvezde.

Tradicionalno ime Alkes je prišlo iz arabščine الكاس alkās ali الكأس alka's "skodelica". V katalogu zvezd v delu Calendarium astronoma Al Achsasi al Mouakket je bila ta zvezda poimenovana Aoul al Batjna (أول ألبجن awwil albajna), kar se je kasneje prevedlo v latinščino kot Prima Crateris, kar pomeni "prva skodelica".[9] Leta 2016 je Mednarodna astronomska zveza ustanovila Delovno skupino na zvezdnih imenih (WGSN)[10] da izdela katalog in standardizira lastna imena zvezd. WGSN je odobril ime Alkes za to zvezdo 12. septembra 2016 in je sedaj tudi vključena v Seznam IAU-odobrenih zvezdnih imen.[8]

V kitajščini 翼宿 (Yì Sù) pomeni Krila (asterizem), ki se nanaša na asterizem, ki ga sestavljajo Alfa Čaše, Gama Čaše, Zeta Čaše, Lambda Čaše, Ni Vodne kače, Eta Čaše, Delta Čaše, Jota Čaše, Kapa Čaše, Epsilon Čaše, HD 95808, HD 93833, Theta Čaše, HD 102574, HD 100219, Beta Čaše, HD 99922, HD 100307, HD 96819, Hi1 Vodne kače, HD 102620 in HD 103462.[11] Sočasno je Alfa Čaše sama po sebi znana tudi kot 翼宿一 (Yì Sù yī, slovensko Prva zvezda kril).[12]

Stvari, poimenovane po zvezdi[uredi | uredi kodo]

USS Alkes (AK-110) je bila vojaška ladja razreda Crater (slovensko Čaša) države ZDA.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Alfa Čaše je oranžna orjakinja spektralnega tipa K1III. Ima navidezno magnitudo 4,07, od Zemlje pa je oddaljena 174 svetlobnih let. Najverjetneje je zvezda vodoravne veje, kar pomeni, da sedaj, po helijevem blisku, v svoji skorji že proizvaja helij. Hladne zvezde vodoravne veje se pogosto imenujejo rdeče grude, saj že ustvarijo skupino blizu vročega roba veje rdečih orjakinj na H–R diagramu kopic s skoraj Sončevo kovinskostjo. Na podlagi tega se je izračunalo njeno maso 1,81 M, izsev 77 L in starost okoli dve milijardi let. Njena površinska temperatura je enaka 4645 K. Obstaja pa tudi možnost, da ta zvezda pripada veji rdečih orjakinj, kar pomeni, da še vedno proizvaja vodik v lupini okoli helijeve skorje. V tem primeru pa je zvezda malo manj masivna, starejša, večja in bolj izsevna.[7]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Van Leeuwen, F. (2007). "Validation of the new Hipparcos reduction". Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.
  2. Ducati, J. R. (2002). "VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system". CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. 2237. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
  3. Houk, N.; Smith-Moore, M. (1988). "Michigan Catalogue of Two-dimensional Spectral Types for the HD Stars. Volume 4, Declinations -26°.0 to -12°.0". Michigan Catalogue of Two-dimensional Spectral Types for the HD Stars. Volume 4. Bibcode:1988mcts.book.....H.
  4. Massarotti, Alessandro; Latham, David W.; Stefanik, Robert P.; Fogel, Jeffrey (2008). "Rotational and Radial Velocities for a Sample of 761 HIPPARCOS Giants and the Role of Binarity". The Astronomical Journal. 135: 209. Bibcode:2008AJ....135..209M. doi:10.1088/0004-6256/135/1/209.
  5. Brown, A. G. A.; et al. (Gaia collaboration) (Avgust 2018). "Gaia Data Release 2: Summary of the contents and survey properties". Astronomy & Astrophysics. Vol. 616. A1. arXiv:1804.09365. Bibcode:2018A&A...616A...1G. doi:10.1051/0004-6361/201833051. Gaia DR2 record for this source at VizieR.
  6. Cardini, D. (January 2005), "Mg II chromospheric radiative loss rates in cool active and quiet stars", Astronomy and Astrophysics, 430: 303–311, arXiv:astro-ph/0409683, Bibcode:2005A&A...430..303C, doi:10.1051/0004-6361:20041440.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 7,7 Reffert, Sabine; Bergmann, Christoph; Quirrenbach, Andreas; Trifonov, Trifon; Künstler, Andreas (2015). "Precise radial velocities of giant stars. VII. Occurrence rate of giant extrasolar planets as a function of mass and metallicity". Astronomy & Astrophysics. 574: A116. arXiv:1412.4634. Bibcode:2015A&A...574A.116R. doi:10.1051/0004-6361/201322360. hdl:10722/215277.
  8. 8,0 8,1 "Naming Stars". IAU.org. Pridobljeno dne 16 December 2017.
  9. Knobel, E. B. (June 1895). "Al Achsasi Al Mouakket, on a catalogue of stars in the Calendarium of Mohammad Al Achsasi Al Mouakket". Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. Vol. 55 no. 8. str. 429. Bibcode:1895MNRAS..55..429K. doi:10.1093/mnras/55.8.429.
  10. IAU Working Group on Star Names (WGSN), International Astronomical Union, pridobljeno dne 22 May 2016.
  11. (kitajsko) 中國星座神話, written by 陳久金. Published by 台灣書房出版有限公司, 2005, ISBN 978-986-7332-25-7.
  12. (kitajsko) 香港太空館 - 研究資源 - 亮星中英對照表 Arhivirano 2008-10-25 na Wayback Machine., Hong Kong Space Museum. Accessed on line November 23, 2010.

Koordinati: Sky map 10h 59m 46.4647s, −18° 17′ 55.62″