Alessandro Orsini (sociolog)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alessandro Orsini
Portret
Rojstvo14. april 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (48 let)
Neapelj[1][2]
Poklicsociolog, univerzitetni učitelj, esejist, pundit
Državljanstvo Italija
Alma materRimska univerza La Sapienza (diploma iz sociologije)
Tretja univerza v Rimu (doktorat znanosti na fakulteti za politične vede)

Alessandro Orsini, italijanski sociolog in univerzitetni profesor, * 14. april 1975, Neapelj, Kampanija, Italija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Orsini je direktor in ustanovitelj Observatorija mednarodne varnosti univerze LUISS in časopisa Sicurezza Internazionale (Mednarodna varnost). Je izredni profesor na oddelku za politične vede LUISS, kjer poučuje splošno sociologijo in sociologijo terorizma. Njegove knjige so izdale velike ameriške univerze, njegovi članki pa so se pojavili v najbolj uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, specializiranih za študije terorizma. Specializiran je za strategije vstopa v nasilne skupine, ki jih motivira ideološko sovraštvo. Prejel je nacionalno znanstveno kvalifikacijo rednega profesorja za splošno sociologijo.[3]

Z odlokom predsednika vlade leta 2016 je bil imenovan za člana vladne komisije za preučevanje džihadističnega ekstremizma. Od leta 2011 je raziskovalni sodelavec na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT), kjer je bil gostujoči učenjak na Oddelku za politologijo in na Centru za mednarodne študije. Je član odbora za »scenarije prihodnosti« štaba za obrambo. Je član znanstvenega odbora revije Studies in Conflict and Terrorism. Je član Mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (Radicalization Awareness Network), ki jo je ustanovila Evropska komisija za preučevanje in preprečevanje procesov radikalizacije proti terorizmu (od 2012). Od leta 2013 do 2016 je bil direktor Centra za študij terorizma Univerze v Rimu Tor Vergata.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Ripensare la nazione (2002)
  • Alle origini del nazionalismo (2003)
  • Bruno Rizzi. L'eretico della sinistra (2004)
  • In difesa della sociologia storica (2005)
  • Le origini del capitalismo (2007)
  • Anatomia delle Brigate rosse. Le radici ideologiche del terrorismo rivoluzionario (2009)
  • Il rivoluzionario benestante. Strategie cognitive per sentirsi migliori degli altri (2010)
  • Gramsci e Turati. Le due sinistre (2012)
  • ISIS: i terroristi più fortunati del mondo e tutto ciò che è stato fatto per favorirli (2016, Rizzoli)
  • Viva gli immigrati. Gestire l'immigrazione per tornare protagonisti in Europa (2019, Rizzoli)
  • Teoria sociologica classica e contemporanea (2021, UTET)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 https://biografieonline.it/biografia-alessandro-orsini
  2. OPAC SBN
  3. »Alessandro Orsini«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. aprila 2022. Pridobljeno 10. aprila 2022.