Alenka Gerlovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alenka Gerlovič
Portret
Rojstvo17. september 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Ljubljana
Smrt9. december 2010({{padleft:2010|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (91 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicslikarka, publicistka, lutkarka, partizanka, učiteljica umetnosti
NagradeNagrada Prešernovega sklada 1981, Levstikova nagrada 1968

Alenka Gerlovič, slovenska slikarka in učiteljica, * 17. september 1919, Ljubljana, † 9. december 2010, Ljubljana

Uveljavila se je kot likovna pedagoginja in publicistka.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Rodila se v Ljubljani, vendar je do konca osnovne šole živela v Brežicah, kjer je njen oče Franjo Gerlovič do leta 1929 delal kot okrajni in kopališki zdravnik za Čateške toplice.

Šolanje[uredi | uredi kodo]

Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kamor se je družina preselila po očetovem imenovanju za ravnatelja splošne bolnišnice v Polju. Po zaključeni maturi se je leta 1937 vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu (smer slikarstvo, prof. V. Becić), kjer jo je najbolj zaznamovala risba Krsta Hegedušića. Diplomirala je leta 1941.

Med vojno in po njej[uredi | uredi kodo]

Med 2. sv. vojno je bila članica prve generacije lutkarjev Partizanskega lutkovnega gledališča, pri katerem je sodelovala kot lutkarica in scenografinja.

Po vojni se je najprej zaposlila kot scenografinja v Slovenskem narodnem gledališču. Že po enem letu je začela poučevati umetnostno zgodovino na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je navduševala gimnazijce tudi za novosti modernizma. Po reorganizaciji šolstva je poučevala na osnovni šoli do upokojitve leta 1968.

Bila je tudi svetovna popotnica. O popotovanjih je poročala v dnevnem časopisju in prirejala potopisna predavanja. Za življenje Alenke Gerlovič je bila značilna velika ljubezen do vsega živega, pokončna drža aktivne državljanke in zvestoba umetniškemu poslanstvu.

Slog[uredi | uredi kodo]

Umetniško pot je začela v partizanih z grafiko. Po osvoboditvi se je študijsko izpopolnjevala v grafičnem ateljeju Johnyja Friedlaenderja v Parizu. Kasneje se je posvetila krajinskemu slikarstvu in ga poenostavila od začetnega realizma do domala abstraktne stopnje. Za njena dela so značilne stroga kompozicija, stilizacija in realni nanos barv. V zadnjem obdobju je slikala akvarele neposredno v naravi. Na belino lista je polagala kompozicije cvetočih dreves, grmov ali polj rož v svobodnih oblikah. Posebno liričnost je dosegla v slikanju Slovenskih goric in drugih ritmiziranih motivov.

Po upokojitvi se je polno posvetila akrilnemu slikarstvu krajine in veliko razstavljala. V zadnjih letih življenja je slikala v akvarelni tehniki.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Del svojega življenja je popisala v knjigi Okruški mojega življenja. Posavski muzej Brežice hrani njeno donacijo akrilnih slik nastalih od leta 1969 do 1990.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Njena sestra je bila sopranistka Vanda Gerlovič. Med 2. sv. vojno se je v partizanih poročila s slikarjem Vitom Globočnikom (1920-1946).

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2007. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023

Glej tudi[uredi | uredi kodo]