Pojdi na vsebino

Aleksandra Elbakjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleksandra Elbakjan
Portret
Elbakjanova leta 2021
Domače imeАлександра Элбакян
RojstvoАлександра Асановна Элбакян
6. november 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (37 let)
Almati, Kazahstanska SSR, Sovjetska zveza[1]
NarodnostKazakhstani
Državljanstvo Kazahstan
Alma mater
Poklicnevroznanstvenica, programerka, računalničarka, aktivistka
Poznan poSci-Hub
GibanjeProsti dostop
Znanstvena kariera
PodročjaNevroinženiring, računalništvo

Aleksandra Asanovna Elbakjan (rusko Алекса́ндра Аса́новна Элбакя́н, armensko Ալեքսանդրա Էլբակյան,[2]), kazahstanska računalniška programerka, * 6. november 1988, Almati, Kazaška SSR, Sovjetska zveza

Aleksandra Elbakjan je kazahstanska računalniška programerka. Ustanovila je spletno stran Sci-Hub, ki omogoča brezplačen dostop do znanstvenih člankov, tudi če so zaščiteni z avtorskimi pravicami.[3][4][5][6] Glede na raziskavo, objavljeno leta 2018, Sci-Hub ponuja dostop do skoraj vse svetovne znanstvene literature.[7]

Elbakjanovoso opisali kot »kraljico piratstva v znanosti«.[8] Leta 2016 jo je revija Nature uvrstila na svoj seznam najpomembnejših oseb v znanosti.[9] Od leta 2011 živi v Rusiji.[10][11][12]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Aleksandra Elbakjan se je rodila 6. novembra 1988 v Almatiju v takratni Kazaški sovjetski socialistični republiki (v ruščini Alma-Ata).[13][14] Sama se opredeljuje kot večrasna, z armenskimi, slovanskimi in azijskimi koreninami.[15] Vzgajala jo je mati samohranilka, ki je bila uspešna računalniška programerka.

Programirati je začela že pri 12 letih, izdelovala je spletne strani v jeziku HTML, nato pa se naučila še programskih jezikov PHP, Delphi in Assembly. Poskušala je celo ustvariti tamagočija, ki bi deloval z umetno inteligenco.[16]

Svoj prvi hekerski podvig je izvedla pri 14 letih. Z uporabo SQL injection je pridobila dostop do vseh uporabniških imen in gesel svojega ponudnika internetnih storitev. Kasneje je odkrila še druge ranljivosti povezane s t.i. »cross-site scripting« napadi. Napake je prijavila podjetju v upanju, da bi jo zaposlili, vendar se to ni zgodilo – namesto tega ji je ponudnik odklopil dostop do interneta.

V svojem blogu je zapisala, da je pri 16 letih prvič vdrla v spletno stran založbe. Založba je bila MIT Press, ki je objavljala knjige s področja nevroznanosti, a so bile zaklenjene za plačljivim zidom. Ker si teh knjig ni mogla privoščiti, je napisala program v jeziku PHP, ki je izkoristil ranljivost na spletnem mestu in ji omogočil brezplačen prenos knjig.[17]

Študij

[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je diplomirala iz računalništva na Kazahstanski nacionalni tehnični univerzi, kjer se je specializirala za informacijsko varnost.[18] Med študijem je raziskovala možnost uporabe možganskih valov, izmerjenih z elektroencefalografijo (EEG) kot nadomestilo za gesla pri avtentikaciji.[19][20][21] Pri pisanju diplomske naloge je naletela na problem plačljivih znanstvenih člankov, saj njena univerza ni imela dostopa do mnogih publikacij, ki jih je potrebovala.

Aleksandra se je začela zanimati za razvoj možgansko-računalniških vmesnikov in leta 2010 se je pridružila Univerzi v Freiburgu, kjer je delala na tem področju.[22]. To ji je odprlo vrata do njene poletne prakse na področju nevroznanosti na Georgia Institute of Technology v ZDA.[23] Istega leta je nastopila na konferenci Humanity+ Summit na Harvardu, kjer je govorila o »vmesnikih med možgani in računalniki, zavesti in globalnih možganih«.[24] Njena ideja je bila razviti nov tip vmesnika možgani-stroj, ki bi združeval človeške in strojne zaznave (qualia).[25][26] Sodelovala je tudi na konferenci Towards a Science of Consciousness v Tucsonu v Arizoni, kjer je predstavila plakat z naslovom »Zavest v mešanih sistemih: združevanje umetnih in bioloških umov prek vmesnika možgani-stroj«.[27]

Med letoma 2012 in 2014 je obiskovala magistrski študij na Višji ekonomski šoli v Moskvi, a ga je opustila.[28][29] V intervjuju leta 2016 je povedala, da je raziskave v nevroznanosti začasno opustila in se vpisala na magistrski program zgodovine znanosti na zasebni univerzi na nerazkriti lokaciji. Njena diplomska naloga bi se osredotočala na znanstveno komunikacijo.[30]

Kasneje se je bolj posvetila verskim temam, leta 2019 je na Državni univerzi v Sankt Peterburgu diplomirala iz jezikoslovja na temo svetopisemskih jezikov.[31]

Sci-Hub

[uredi | uredi kodo]

Po besedah Elbakjanove je Sci-Hub poenostavljena različica t. i. »globalnih možganov«, saj »povezuje možgane številnih raziskovalcev«.[32][33]

Sci-Hub je razvila leta 2011, ko je še živela v Kazahstanu.[34] Dopisnik revije Science John Bohannon, je projekt opisal kot »spoštovanje vzbujajoče dejanje altruizma ali ogromen zločinski podvig, odvisno od tega, koga vprašate.«[35] Elbakjanova je pojasnila, da je bil program na začetku mišljen zgolj kot orodje za hiter in enostaven dostop do znanstvenih člankov, brez globalnega cilja, da bi bila vsa znanost brezplačna.[36]

Ko je založnik znanstvenih revij Elsevier leta 2015 v ZDA tožil Sci-Hub, je Elbakjanova sodniku napisala pismo, v katerem je pojasnila svoje motive za začetek projekta: ni si mogla privoščiti, da bi plačala več sto znanstvenih člankov, ki jih je potrebovala za svoj raziskovalni projekt, zato jih je pridobila s »piratstvom«.[37][38][39] Spletno stran je ustanovila, da bi pomagala tudi drugim raziskovalcem v podobnem položaju. V pismu je navedla več argumentov v prid svojemu cilju – med drugim je poudarila, da založba Elsevier ni avtor prispevkov in da avtorjem ne plačuje. Omenila je tudi, da je »splošno mnenje v znanstveni skupnosti, da je treba raziskovalne prispevke distribuirati brezplačno (odprt dostop), ne pa prodajati«.[40]

Založba Elsevier je dobila sodno prepoved zoper delovanja Sci-Huba ter Elbakjanovi prisodilo 15 milijonov dolarjev odškodnine.[41][42] Po sodnem postopku se je Elbakjanova umaknila iz javnosti zaradi nevarnosti izročitve.[43] Poleg tega so proti njej in Sci-Hubu vložene tudi tožbe drugih založnikov in v drugih državah.

17. februarja 2023 je sodišče v Indiji zavrnilo zahtevo za zavrnitev blokade Sci-Huba, ki so jo vložili pravni zastopniki založnikov. Elbakjanovo na sodišču zastopajo pravniki, ki skušajo najti novo in inovativno pravno pot za obrambo Sci-Huba pred tožbami. Posebej omenjajo "ekonomski vidik", kar pomeni, da skušajo utemeljiti, da je dostop do znanstvenih člankov nujna gospodarska potreba. Poleg tega je preklicano. Domena Sci-Huba .SE, ki je bila v drugem sodnem postopki ukinjena, je bila ponovno aktivirana. Ponovno so jo aktivirali zato, ker so v ločenem sodnem postopku dokazali, da je domena zakonito v lasti Sci-Huba oz. Elbakjanove.[44]

Stališča

[uredi | uredi kodo]

Elbakjanova je odločna zagovornica gibanja prostega dostopa. Po njenih besedah je Sci-Hub uresničitev načela prostega dostopa v znanosti.[45] Prepričana je, da mora biti znanost odprta za vse in ne zaklenjena za plačilnimi zidovi.[46]

Opisuje se kot predana piratka in meni, da zakon o avtorskih pravicah ovira prosto izmenjavo informacij ter brezplačno širjenje znanja po internetu.[47][48][49] Leta 2018 je pozvala podpornike Sci-Huba, naj se pridružijo lokalnim Piratskim strankam, da bi skupaj dosegli spremembo zakonodaje o avtorskih pravicah.[50]

Izjavila je, da jo navdihujejo komunistični ideali,[51][52] in meni, da je skupna last idej ključna za znanstveni napredek.[53] V svojem intervjuju za Vox leta 2016 je dejala: »Všeč mi je ideja komunizma in ideja, da mora biti znanje skupno in ne intelektualna lastnina, je zelo pomembna. To še posebej velja za informacije. Znanstveni članki se uporabljajo za komunikacijo v znanosti, in sama beseda 'komunikacija' pomeni skupno last.«[54] Sklicevala se je na delo sociologa Roberta Mertona, ki je komunizem obravnaval kot del znanstvene etike.[53][55] Po njenih besedah se Sci-Hub bori za komunizem v znanosti in proti trenutnemu stanju, kjer je znanje postalo zasebna last korporacij, saj je znanje last vseh.[56]

Elbakjanova se nima za strogo marksistko. Želela se je pridružiti bodisi Komunistični partiji Ruske federacije bodisi Piratski stranki Rusije, vendar ji to ni bilo omogočeno, saj je članstvo v političnih strankah omejeno na tiste z ruskim državljanstvom.[57]

Delovanje Sci-Huba utemeljuje z besedami, da omejen dostop do akademskega znanja krši 27. člen Splošne deklaracije človekovih pravic Združenih narodov, ki pravi, da ima »vsa pravico svobodno … sodelovati pri znanstvenem napredku in uživati njegove koristi«.[58][59][60][61][62][63][64]

Izjavila je, da podpira močno državo, ki se lahko upre zahodnemu svetu, in da ne želi, da bi »znanstveniki iz Rusije ali njenega rodnega Kazahstana doživeli enako usodo kot znanstveniki iz Iraka, Libije in Sirije, ki so jim ZDA 'pomagale' postati bolj demokratične.«[65] Leta 2012 je podprla Putinovo politiko,[66] vendar je leta 2018 izrazila podporo Piratski stranki Rusije,[67] ki je v opoziciji do Putina.[68] Nekaj mesecev pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je v intervjuju na vprašanje, ali je še vedno zvesta Putinu, odgovorila, da ni ne na strani Putina in ne strani ne ruske liberalne opozicije, in ponovila, da se identificira kot komunistka.[69]

Poleg znanosti se ukvarja tudi z verskimi temami.[70] V svojih zapisih je izrazila prepričanje, da je bil Stalin bog znanosti in utelešenje tako egipčanskega boga Tota kot krščanskega Boga.[71] Njena izjava spaja mistiko, filozofijo in politiko, kar kaže na njen edinstven pogled na zgodovino in ideologijo.

Kontraverznosti

[uredi | uredi kodo]

Elbakjanova je bila v konfliktu z liberalnim, prozahodnim krilom ruske znanstvene skupnosti.[72] V enem od intervjujev je povedala, da so jo na internetu napadali 'popularizatorji znanosti', ki so podpirali liberalne poglede – ti naj bi po njenem mnenju vplivali na to, da so leta 2017 za nekaj dni v Rusiji zaprli Sci-Hub.[73] Še posebej je bila kritična do nekdanje Fundacije Dynasty (ukinjena leta 2015) in do ljudi, povezanih z njo. Prepričana je, da je bila fundacija politično usmerjena, povezana z rusko liberalno opozicijo in da ustreza pravni definiciji "tujega agenta". Po njenem mnenju je ustanovitelj fundacije financiral raziskovalce, katerih politična stališča so se strinjala z njegovimi.[74] Ko je Elbakjanova začela raziskovati delovanje fundacije in svoje ugotovitve objavljati na spletu, je postala tarča spletnega ustrahovanja s strani podpornikov Fundacije Dynasty.[75]

Decembra 2019 je Washington Post poročal, da jo ameriško pravosodno ministrstvo preiskuje zaradi domnevnih povezav z rusko vojaško obveščevalno enoto GRU, ker naj bi ukradel ameriške vojaške skrivnosti obrambnih podjetij.[76] Elbakjanova je te trditve zanikala in povedala, da Sci-Hub "ni na noben način neposredno povezan z ruskimi obveščevalnimi službami ali obveščevalnimi službami katerekoli druge države". Dodala je, da je "pomoč morda bila posredna – podobno kot pri donacijah, ki jih lahko pošlje kdorkoli; so popolnoma anonimne". Poudarila je tudi, da "celotno kodo in oblikovanje Sci-Huba piše sama in sama tudi ureja strežnike".[77]

8. maja 2021 je Elbakjanova objavila tvit, da je FBI Applu vročil sodni poziv, da zahteva njene podatke iz iClouda. Tvit je vključeval posnetek zaslona obvestila podjetja Apple.[78] Tvit je delil tudi Edward Snowden, ki je komentiral: »Člani kongresa bi morali ukrepati. Novinarji bi morali postavljati vprašanja Beli hiši in Ministrstvu za pravosodje. Ustanoviteljice Sci-huba - nedvomno ene najpomembnejših strani za akademike na svetu - ne bi smeli preganjati zaradi njenega dela.«[79]

Priznanja in nagrade

[uredi | uredi kodo]
Elbakjanova med govorom na Harvardu leta 2010

Decembra 2016 je revija Nature uvrstila med deset oseb, ki so tistega leta najbolj zaznamovale znanost.[80] Mnogi raziskovalci, ki uporabljajo Sci-Hub, se ji pogosto v svojih znanstvenih člankih zahvalijo v razdelku Zahvale.[81]

Zaradi ustanovitve Sci-Huba so Elbakjanovo[82][83] nekateri označili za junakinjo, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Randy Schekman.[84] portal Ars Technica jo je primerjal z Aaronom Swartzom[85], The New York Times pa z Edwardom Snowdnom.[86] Edward Snowden je dejal, da je Sci-Hub eno najpomembnejših spletnih mest za akademike na svetu.[87] Poimenovali so jo tudi sodobni "Robin Hood",[88][89] "Robin Hood znanosti",[90][91] in "piratska kraljica znanosti".[92][93][94]

Po Elbakjanovi je poimenovanih več bioloških vrst:

Elbakjanova je bila dvakrat nominirana za nagrado nagrado Johna Maddoxa in se obakrat uvrstila v finalni ožji izbor. Nekateri raziskovalci menijo, da bi si zaradi svojega dela zaslužila Nobelovo nagrado.[106][107][108] Znanstvenik za divje živali T R Shankar Raman je v intervjuju izjavil: »Nisem oboževalec Nobelovih nagrad, saj so včasih pristranske in pogosto ne prizanvajo dovolj znanstvenih prispevkov žensk. Toda glede na to, da naj bi nagrada šla tistim, ki so največ prispevali človeštvu,si jo Alexandra Elbakjan vsekakor zasluži.«[109]

Leta 2023 je Elbakjanova prejela Award for Access to Scientific Knowledge fundacije Electronic Frontier za svoje "ključno delo pri zagotavljanju, da tehnologija podpira svobodo, pravičnost in inovacije za vse ljudi.«[110]

  • Elbakyan, Alexandra (24. februar 2016). »Why Sci-Hub is the true solution for Open Access: reply to criticism«.
  • Elbakyan, Alexandra (20. maj 2016). »Why Science is Better with Communism? The Case of Sci-Hub«. Open Access Symposium 2016, University of North Texas.
  • Elbakyan, Alexandra (2009) "Электроэнцефалограмма человека как биометрическая характеристика в системах контроля доступа" [Human EEG as a biometric feature in access control systems] Bachelor Thesis, Satbayev University.
  • Elbakyan, Alexandra (2019) "Образ Духа Божьего в текстах еврейской Библии" [Image of the Holy Spirit in Hebrew Bible texts] Master Thesis, Saint Petersburg State University.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Durov P. Aleksandra Elbakjan // VK — 2006.
  2. ↑ Elbakyan, Alexandra. »Alexandra Elbakyan«. Twitter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2016. Pridobljeno 24. oktobra 2021.
  3. ↑ Belluz, Julia (18. februar 2016). »Meet the woman who's breaking the law to make science free for all«. Vox (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2016. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  4. ↑ Bohannon, John (29. april 2016). »The frustrated science student behind Sci-Hub«. Science. 352: 511. Bibcode:2016Sci...352..511B. doi:10.1126/science.352.6285.511. PMID 27126021.
  5. ↑ »Transcript and translation of Sci-Hub presentation«. University of North Texas. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2017. Pridobljeno 1. januarja 2017. We have a recent addition to our lineup of speakers that we'll start off the day with: Alexandra Elbakyan. As many of you know, Alexandra is a Kazakhstani graduate student, computer programmer, and the creator of the controversial Sci-Hub site.
  6. ↑ Elbakyan, Alexandra; Bozkurt, Aras (2021). »A Critical Conversation with Alexandra Elbakyan: Is she the Pirate Queen, Robin Hood, a Scholarly Activist, or a Butterfly Flapping its Wings?«. Asian Journal of Distance Education. 16 (1): 111–118. Arhivirano iz spletišča dne 27. junija 2021. Pridobljeno 27. junija 2021.
  7. ↑ Himmelstein, Daniel S; Romero, Ariel Rodriguez; Levernier, Jacob G; Munro, Thomas Anthony; McLaughlin, Stephen Reid; Greshake Tzovaras, Bastian; Greene, Casey S (1. marec 2018). »Sci-Hub provides access to nearly all scholarly literature«. eLife (v angleščini). 7: e32822. doi:10.7554/eLife.32822. ISSN 2050-084X. PMC 5832410. PMID 29424689.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani (povezava)
  8. ↑ Graber-Stiehl, Ian (8. februar 2018). »Science's Pirate Queen«. The Verge. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2018. Pridobljeno 1. novembra 2018.
  9. ↑ »Nature's 10: Ten people who mattered this year«. Nature. 540 (7634): 507–515. 12. marec 2016. Bibcode:2016Natur.540..507.. doi:10.1038/540507a. PMID 30905952. In 2009, when she was a graduate student working on her final-year research project in Almaty, Kazakhstan, Elbakyan became frustrated at being unable to read many scholarly papers because she couldn't afford them...
  10. ↑ Bartlett, Tom (28. junij 2021). »Is the Pirate Queen of Scientific Publishing in Real Trouble This Time?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021.
  11. ↑ »A Robin Hood in the World of Science: Alexandra Elbakyan«. Bilim ve Aydınlanma Akademisi (v angleščini). 27. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  12. ↑ »The Founder of Sci-Hub Is Absolutely Unrepentant«. Futurism. 9. oktober 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  13. ↑ Coralie Trinh Thi (2016). »Alexandra Elbakyan: la pirate scientifique« (v francoščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2017. Née en 1988 au Kazakhstan... elle étudie les neurosciences à Astana et son université n'a pas les moyens de payer l'abonnement aux publications des éditeurs scientifiques. Pour son projet de recherche (l'interactivité cerveau-machine), elle aurait dû acheter chaque article autour de 30 dollars – un prix faramineux quand on sait qu'il faut consulter des dizaines ou des centaines d'articles. Elle n'a qu'une solution: les pirater
  14. ↑ »Alexandra Elbakyan«. Vk.com (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2016. Pridobljeno 6. oktobra 2016.
  15. ↑ Elbakyan, Alexandra (19. februar 2016). »Wiki identifies me as ethnic Armenian while I'm multiracial having both armenian, slavic and asian roots. Politics?«. Twitter. Pridobljeno 10. maja 2016.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  16. ↑ Elbakyan, Alexandra; Bozkurt, Aras (11. maj 2021). »A Critical Conversation with Alexandra Elbakyan: Is she the Pirate Queen, Robin Hood, a Scholarly Activist, or a Butterfly Flapping its Wings?«. Asian Journal of Distance Education (v angleščini). 16 (1): 111–118. ISSN 1347-9008. Arhivirano iz spletišča dne 26. junija 2021. Pridobljeno 27. junija 2021.
  17. ↑ ringo-ring (30. marec 2019). »Sci-Hub and Alexandra basic information«. engineuring (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2021. Pridobljeno 4. novembra 2021.
  18. ↑ Bohannon, John (29. april 2016). »The frustrated science student behind Sci-Hub«. Science. 352: 511. Bibcode:2016Sci...352..511B. doi:10.1126/science.352.6285.511. PMID 27126021.
  19. ↑ »Bacteria Hunt:A multimodal, multiparadigm BCI game« (PDF). University of Twente. str. 22. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. februarja 2019. Pridobljeno 17. februarja 2019. Alexandra A. Elbakyan graduated from KazNTU with a bachelor's degree in IT in June 2009. She conducted a study regarding person identification by EEG in her final year thesis. She is going to continue her research in brain-computer interfaces and brain implants
  20. ↑ ringo-ring (16. avgust 2009). »Identify person by unique brain activity«. engineuring (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  21. ↑ Cunff, Anne-Laure Le (26. oktober 2020). »Interview: Collective intelligence with Alexandra Elbakyan«. Ness Labs (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  22. ↑ Gameiro, Denise Neves (4. junij 2016). »This 27-year-old Woman is Shaking up the Scientific Publishing Industry«. Labiotech.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2017. Alexandra Elbakyan, a 27-year-old researcher from Kazakhstan...was studying 'Neuroscience and Consciousness' in labs at Georgia Tech (US) and University of Freiburg (Germany)...she was forced to pirate papers for herself and other researchers
  23. ↑ »People«. Georgia Institute of Technology. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2017. Alexandra Elbakyan ... Summer 2010 ... Programming and data analysis
  24. ↑ »2010 H+ Summit @ Harvard | Alexandra Elbakyan: Brain-Computer Interfacing, Consciousness, and the Global Brain«. hplussummit.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  25. ↑ »Beyond the Borg – h+ Media«. 16. marec 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  26. ↑ ringo-ring (14. junij 2010). »"Mind implants" or how to expand consciousness using new technologies«. engineuring (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  27. ↑ »Toward a Science of Consciousness« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. junija 2010.
  28. ↑ Graber-Stiehl, Ian (8. februar 2018). »Science's Pirate Queen«. The Verge. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2018. Pridobljeno 1. novembra 2018.
  29. ↑ ringo-ring (16. februar 2018). »Corrections to The Verge article about Sci-Hub: part 1«. engineuring (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 28. oktobra 2021.
  30. ↑ Bohannon, John (29. april 2016). »The frustrated science student behind Sci-Hub«. Science. 352: 511. Bibcode:2016Sci...352..511B. doi:10.1126/science.352.6285.511. PMID 27126021.
  31. ↑ »A Robin Hood in the World of Science: Alexandra Elbakyan«. Bilim ve Aydınlanma Akademisi (v angleščini). 27. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  32. ↑ Cunff, Anne-Laure Le (26. oktober 2020). »Interview: Collective intelligence with Alexandra Elbakyan«. Ness Labs (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  33. ↑ »Opinion | Should All Research Papers Be Free?«. The New York Times (v ameriški angleščini). 12. marec 2016. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2016. Pridobljeno 3. marca 2018. DRAWING comparisons to Edward Snowden, a graduate student from Kazakhstan named Alexandra Elbakyan is believed to be hiding out in Russia after illegally leaking millions of documents. While she didn't reveal state secrets, she took a stand for the public's right to know by providing free online access to just about every scientific paper ever published, on topics ranging from acoustics to zymology.
  34. ↑ Peet, Lisa (25. avgust 2016). »Sci-Hub Controversy Triggers Publishers' Critique of Librarian«. Library Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2017. Elbakyan, a software developer and neurotechnology researcher, created Sci-Hub originally out of frustration over lack of access to scholarly material in her native Kazakhstan
  35. ↑ Bohannon, John (29. april 2016). »The frustrated science student behind Sci-Hub«. Science. 352: 511. Bibcode:2016Sci...352..511B. doi:10.1126/science.352.6285.511. PMID 27126021.
  36. ↑ Belluz, Julia (18. februar 2016). »Meet the woman who's breaking the law to make science free for all«. Vox (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2016. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  37. ↑ Meadows, Chris (18. september 2015). »Elsevier sues to shut down 'pirate' websites«. TeleRead News: E-books, publishing, tech and beyond (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  38. ↑ »Science "Pirate" Attacks Elsevier's Copyright Monopoly in Court * TorrentFreak« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  39. ↑ »Elsevier Inc. et al v. Sci-Hub et al | United States Courts Archive«. 10. julij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  40. ↑ Elbakyan, Alexandra (15. september 2015). »Case 1:15-cv-04282-RWS Document 50« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. septembra 2015.
  41. ↑ Schiermeier, Quirin (22. junij 2017). »US court grants Elsevier millions in damages from Sci-Hub«. Nature. doi:10.1038/nature.2017.22196. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2020. Pridobljeno 15. maja 2020.
  42. ↑ Buranyi, Stephen (27. junij 2017). »Is the staggeringly profitable business of scientific publishing bad for science?«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 28. junija 2017.
  43. ↑ Bohannon, John (29. april 2016). »Who's downloading pirated papers? Everyone«. Science. 352: 508–512. doi:10.1126/science.aaf5664. PMID 27126020. Elbakyan also answered nearly every question I had about her operation of the website, interaction with users, and even her personal life. Among the few things she would not disclose is her current location, because she is at risk of financial ruin, extradition, and imprisonment because of a lawsuit launched by Elsevier last year.
  44. ↑ Maxwell, Andy (17. februar 2023). »Sci-Hub Founder's High Court Creativity Fails to Dismiss Publishers' Lawsuit«. Torrent Freak. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2023. Pridobljeno 17. februarja 2023.
  45. ↑ ringo-ring (24. februar 2016). »Why Sci-Hub is the true solution for Open Access: reply to criticism«. engineuring (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 28. oktobra 2021.
  46. ↑ »Alexandra Elbakyan – Science Should be Open to all Not Behind Paywalls -«. www.leafscience.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2019. Pridobljeno 13. aprila 2018.
  47. ↑ »Alexandra Elbakyan – Science Should be Open to all Not Behind Paywalls -«. www.leafscience.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2019. Pridobljeno 13. aprila 2018.
  48. ↑ »Scientist vs. publisher: Sci-Hub reveals flaws in academia – The Miscellany News« (v ameriški angleščini). 6. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2019. Pridobljeno 28. oktobra 2021. As a devout pirate, I think that copyright should be abolished. At least some corrections to the laws should be made that prohibit prosecutions or injunctions against free distribution of scientific knowledge and educational resources
  49. ↑ »Fighting for Communism in Science - BPR Interviews: Alexandra Elbakyan«. Brown Political Review (v ameriški angleščini). 16. april 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2021. Pridobljeno 28. oktobra 2021. From the very beginning, it's been my dream that Sci-Hub would facilitate long-lasting changes in the copyright laws that have been used to stop the free exchange of information online. We can have a discussion when copyright is used to stop the free distribution of movies and music, but if the law is against science and knowledge, there is nothing to discuss. Sci-Hub has made obvious that copyright prevents the development of science, free academic discussion on the Internet, and the free exchange of research knowledge in the form of articles and books. So what is the best thing we can do? It is to eliminate copyright law and allow the free distribution of knowledge on the Internet, and the free operation of websites like Sci-Hub. Sci-Hub's main crime is that it allows the free reading of academic journals and books on the Internet. That shouldn't be a crime in the first place.
  50. ↑ »Why Sci-Hub is illegal, and what you can do about it«. 7. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2018.
  51. ↑ »Transcript and translation of Sci-Hub presentation«. University of North Texas. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2017. Pridobljeno 1. januarja 2017. We have a recent addition to our lineup of speakers that we'll start off the day with: Alexandra Elbakyan. As many of you know, Alexandra is a Kazakhstani graduate student, computer programmer, and the creator of the controversial Sci-Hub site.
  52. ↑ Кузнецов, Даниил (23. december 2016). »Пиратка года: До Сноудена или Ассанжа мне пока далеко« (v ruščini). Life. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2017. Pridobljeno 21. oktobra 2017.
  53. 1 2 »How one perplexing pirate is plundering the publishers«. The Medical Republic (v ameriški angleščini). 6. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2019. Pridobljeno 26. oktobra 2021. We were waiting for a call from either a master lawbreaker or a hero of science, depending on who you ask.
  54. ↑ Belluz, Julia (18. februar 2016). »Meet the woman who's breaking the law to make science free for all«. Vox (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2016. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  55. ↑ Belluz, Julia (18. februar 2016). »Meet the woman who's breaking the law to make science free for all«. Vox (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2016. Pridobljeno 28. oktobra 2021. Later I became acquainted with the works of Robert K. Merton, the founder of sociology of science. Back in the first half of the 20th century Merton noticed that common ownership of knowledge (i.e., communism) is one of the essential features of science that makes it work. He found the concept of intellectual property to be self-contradictory.
  56. ↑ »Fighting for Communism in Science - BPR Interviews: Alexandra Elbakyan«. Brown Political Review (v ameriški angleščini). 16. april 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2021. Pridobljeno 28. oktobra 2021. Knowledge today has become the private property of corporations such as the publisher Elsevier. These corporations are making a lot of money, while researchers are poor and exploited. Sci-Hub is against all of this. Knowledge belongs to everyone and all people should have equal access to it. Sci-Hub is fighting for communism in science.
  57. ↑ »A Robin Hood in the World of Science: Alexandra Elbakyan«. Bilim ve Aydınlanma Akademisi (v angleščini). 27. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  58. ↑ »How one perplexing pirate is plundering the publishers«. The Medical Republic (v ameriški angleščini). 6. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2019. Pridobljeno 26. oktobra 2021. We were waiting for a call from either a master lawbreaker or a hero of science, depending on who you ask.
  59. ↑ »Alexandra Elbakyan – Science Should be Open to all Not Behind Paywalls -«. www.leafscience.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2019. Pridobljeno 13. aprila 2018.
  60. ↑ »Sci-Hub Tears Down Academia's "Illegal" Copyright Paywalls * TorrentFreak« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 28. oktobra 2021.
  61. ↑ »Sci-Hub: What It Is and Why It Matters«. American Libraries Magazine (v ameriški angleščini). 31. maj 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2016. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  62. ↑ Sprague, John (marec 2016). »Should knowledge be free?« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. oktobra 2021.
  63. ↑ »Alexandra Elbakyan and Sci-Hub: The Full Story«. Ultius (v britanski angleščini). 19. november 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2024. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  64. ↑ »Sci-Hub Pledges Open Source & AI Alongside Crypto Donation Drive * TorrentFreak« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 28. oktobra 2021.
  65. ↑ Владимиров, Василий. »Политизация популяризации науки в современной России: о фонде "Династия"« (v ruščini). APN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2018. Pridobljeno 21. oktobra 2017.
  66. ↑ »How one perplexing pirate is plundering the publishers«. The Medical Republic (v ameriški angleščini). 6. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2019. Pridobljeno 26. oktobra 2021. We were waiting for a call from either a master lawbreaker or a hero of science, depending on who you ask.
  67. ↑ »Why Sci-Hub is illegal, and what you can do about it«. 7. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2018.
  68. ↑ »Pirate Party Russia: Putin's war against Ukraine | European Pirate Party« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2022. Pridobljeno 11. oktobra 2022.
  69. ↑ Grassegger, Hannes (10. avgust 2022). »Kazakh Alexandra Elbakyan has built Sci-Hub, the largest open knowledge platform in history«. cs:Parazitologický ústav Biologického centra Akademie věd České republiky (v češčini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2024. Pridobljeno 4. aprila 2024.
  70. ↑ »Elbakyan«. Sci Hub. Pridobljeno 14. januarja 2025.
  71. ↑ »Why Stalin is a God«. Sci Hub. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2025. Pridobljeno 14. januarja 2025.
  72. ↑ Graber-Stiehl, Ian (8. februar 2018). »Science's Pirate Queen«. The Verge. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2018. Pridobljeno 1. novembra 2018.
  73. ↑ »Вернуть Sci-Hub | Алла Астахова.Ru«. alla-astakhova.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2020. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  74. ↑ Владимиров, Василий. »Политизация популяризации науки в современной России: о фонде "Династия"« (v ruščini). APN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2018. Pridobljeno 21. oktobra 2017.
  75. ↑ Зораб, Руслан (6. september 2017). »Александра Элбакян: о либералах, троллинге и блокировке Sci-Hub в России« (v ruščini). Naked Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2018. Pridobljeno 21. oktobra 2017.
  76. ↑ »Justice Department investigates Sci-Hub founder on suspicion of working for Russian intelligence«. The Washington Post (v ameriški angleščini). 19. december 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2020. Pridobljeno 20. decembra 2019.
  77. ↑ Rohrlich, Justin (23. december 2019). »The "Robin Hood of science" says she's not a Russian asset« (v angleščini). Quartz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2020. Pridobljeno 21. januarja 2020.
  78. ↑ »'received a few minutes ago to my GMail. at first I thought it was a spam and was about to delete the email, but it turned out to be about FBI requesting my data from Apple'«. Twitter (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2021. Pridobljeno 9. maja 2021.
  79. ↑ Snowden, Edward (8. maj 2021). »Members of Congress should be making calls about this«. Twitter (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021. Members of Congress should be making calls about this. Journalists should be asking the White House and DOJ questions. The founder of Sci-hub — unquestionably one of the most important sites for academics in the world — should not be subject to persecution for their work.
  80. ↑ »Nature's 10: Ten people who mattered this year«. Nature. 540 (7634): 507–515. 12. marec 2016. Bibcode:2016Natur.540..507.. doi:10.1038/540507a. PMID 30905952. In 2009, when she was a graduate student working on her final-year research project in Almaty, Kazakhstan, Elbakyan became frustrated at being unable to read many scholarly papers because she couldn't afford them...
  81. ↑ For examples, see:
  82. ↑ »How one perplexing pirate is plundering the publishers«. The Medical Republic (v ameriški angleščini). 6. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2019. Pridobljeno 26. oktobra 2021. We were waiting for a call from either a master lawbreaker or a hero of science, depending on who you ask.
  83. ↑ »Pirate website Sci-Hub is making the world's academic research free to all. Some call her a hero. Others«. The Toronto Star (v angleščini). 5. oktober 2019. ISSN 0319-0781. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  84. ↑ »"Александра Элбакян — герой. Я аплодирую ее усилиям и ее смелости"«. indicator.ru (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  85. ↑ Kravets, David (3. april 2016). »A spiritual successor to Aaron Swartz is angering publishers all over again«. Ars Technica. Condé Nast. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2017. Pridobljeno 18. aprila 2016. Just as Swartz did, this hacker is freeing tens of millions of research articles from paywalls, metaphorically hoisting a middle finger to the academic publishing industry, which, by the way, has again reacted with labels like 'hacker' and 'criminal.' Meet Alexandra Elbakyan, the developer of Sci-Hub, a Pirate Bay-like site for the science nerd. It's a portal that offers free and searchable access "to most publishers, especially well-known ones."
  86. ↑ »Opinion | Should All Research Papers Be Free?«. The New York Times (v ameriški angleščini). 12. marec 2016. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2016. Pridobljeno 3. marca 2018. DRAWING comparisons to Edward Snowden, a graduate student from Kazakhstan named Alexandra Elbakyan is believed to be hiding out in Russia after illegally leaking millions of documents. While she didn't reveal state secrets, she took a stand for the public's right to know by providing free online access to just about every scientific paper ever published, on topics ranging from acoustics to zymology.
  87. ↑ Snowden, Edward (8. maj 2021). »Members of Congress should be making calls about this«. Twitter (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021. Members of Congress should be making calls about this. Journalists should be asking the White House and DOJ questions. The founder of Sci-hub — unquestionably one of the most important sites for academics in the world — should not be subject to persecution for their work.
  88. ↑ »Black market in academic papers is spooking publishers«. University World News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  89. ↑ »Kazakhstan's Robin Hood: The Geopolitics of Sci-Hub«. thediplomat.com (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  90. ↑ »A Robin Hood in the World of Science: Alexandra Elbakyan«. Bilim ve Aydınlanma Akademisi (v angleščini). 27. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  91. ↑ Oxenham, Simon (10. februar 2016). »Meet the Robin Hood of Science«. The Big Think, Inc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2016. Pridobljeno 22. februarja 2016.
  92. ↑ Elbakyan, Alexandra; Bozkurt, Aras (2021). »A Critical Conversation with Alexandra Elbakyan: Is she the Pirate Queen, Robin Hood, a Scholarly Activist, or a Butterfly Flapping its Wings?«. Asian Journal of Distance Education. 16 (1): 111–118. Arhivirano iz spletišča dne 27. junija 2021. Pridobljeno 27. junija 2021.
  93. ↑ Graber-Stiehl, Ian (8. februar 2018). »Science's Pirate Queen«. The Verge. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2018. Pridobljeno 1. novembra 2018.
  94. ↑ Bartlett, Tom (28. junij 2021). »Is the Pirate Queen of Scientific Publishing in Real Trouble This Time?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021.
  95. 1 2 Khalaim, Andrey I.; Ruíz-Cancino, Enrique (31. avgust 2017). »Ichneumonidae (Hymenoptera) associated with xyelid sawflies (Hymenoptera, Xyelidae) in Mexico«. Journal of Hymenoptera Research. 58: 17–27. doi:10.3897/jhr.58.12919.
  96. ↑ Elbakyan pulls Sci-Hub from Russia, 7. september 2017, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2019, pridobljeno 11. septembra 2017
  97. ↑ Котляр, Павел (5. september 2017). »Варитесь в своем дерьме сами« (v ruščini). Gazeta.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. novembra 2017. Pridobljeno 21. oktobra 2017.
  98. ↑ Agnolin, Federico L.; Bogan, Sergio (6. marec 2020). »Goliath catfish Brachyplatystoma Bleeker, 1862 (Siluriformes: Pimelodidae) from the Miocene of Argentina«. Journal of South American Earth Sciences (v angleščini). 100: 102551. Bibcode:2020JSAES.10002551A. doi:10.1016/j.jsames.2020.102551.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani (povezava)
  99. ↑ »Nuevas especies 2020« (PDF) (v španščini). Museo Argentino de Ciencias Naturales “Bernardino Rivadavia”. 22. februar 2021. str. 25. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. novembra 2022. Pridobljeno 24. oktobra 2022.
  100. ↑ Islas-Hernández, C. Sofia; Alvarado-Cárdenas, Leonardo O. (24. december 2020). »Spigelia elbakyanii, a new species from Oaxaca, Mexico«. Phytotaxa. 477 (2): 277–283. doi:10.11646/phytotaxa.477.2.12. ISSN 1179-3163. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2020. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  101. ↑ Hassler, Michael. »Spigelia elbakyanii«. World Plants. Synonymic Checklist and Distribution of the World Flora. Pridobljeno 24. oktobra 2022.
  102. ↑ Islas-Hernández, C. Sofia; Alvarado-Cárdenas, Leonardo O. (7. junij 2021). »Taxonomic adjustments in Mexican Spigelia (Loganiaceae)« (PDF). Phytoneuron. 2021 (23): 1–2. ISSN 2153-733X. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. novembra 2022. Pridobljeno 24. oktobra 2022.
  103. ↑ Torres-Ramírez, Juan José; Angarita-Sierra, Teddy; Vargas-Ramírez, Mario (5. marec 2021). »A new species of Amphisbaena (Squamata: Amphisbaenidae) from the Orinoquian region of Colombia«. Vertebrate Zoology. 71: 55–74. doi:10.3897/vz.71.e59461. ISSN 2625-8498. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  104. ↑ Kantor, Yuri I.; Puillandre, Nicolas (28. september 2021). »Rare, deep-water and similar: revision of Sibogasyrinx (Conoidea: Cochlespiridae)«. European Journal of Taxonomy (773): 19–60. doi:10.5852/ejt.2021.773.1509. ISSN 2118-9773. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  105. ↑ Varela-Jaramillo A, Streicher JW, Venegas PJ, Ron SR (2025) Three new species of torrent treefrogs (Anura, Hylidae) of the Hyloscirtus bogotensis group from the eastern Andean slopes and the biogeographic history of the genus. ZooKeys 1231: 233-292. https://doi.org/10.3897/zookeys.1231.124926
  106. ↑ »The Founder of Sci-Hub Is Absolutely Unrepentant«. Futurism. 9. oktober 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  107. ↑ Singh, Sidharth (18. september 2021). »Will Indian researchers lose free access to scientific papers?«. Newslaundry. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021. Abi Tamim Vanak, a research associate at the Ashoka Trust for Research on Ecology and the Environment, Bangalore, went so far as to argue that Elbakyan deserved a Nobel Prize. "SciHub has been my go to resource for accessing paywalled scientific literature. Alexandra Elbakyan has done more for science than all the top publishing houses in the world. She has freed knowledge from the clutches of corporate greed," he added. "She deserves a Nobel Prize."
  108. ↑ Jose Luis, Gorriz (10. junij 2020). »Alexandra Elbakyan is the person who has contributed the most to the dissemination of science in the world«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2020. Alexandra Elbakyan is the person who has contributed the most to the dissemination of science in the world. Good candidate for the Nobel Prize. Scientists are very grateful for her work. It is time for the world to consider that access to science should be facilitated
  109. ↑ »Commercial Science Journals: A Luxury Market?«. SBMT - Sociedade Brasileira de Medicina Tropical. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021. SBMT: Would you nominate Alexandra Elbakyan, from Sci-Hub for the Nobel Prize. If so, how to start a global movement for this? Dr. TR Shankar Raman: I am not a fan of the Nobel Prizes, given they have their own biases and have failed to adequately acknowledge scientific contributions of women, for example. But given that its stated purpose is to award those who have conferred the greatest benefit to humankind, Alexandra Elbakyan certainly qualifies.
  110. ↑ Release, Press (26. julij 2023). »Electronic Frontier Foundation to Present Annual EFF Awards to Alexandra Asanovna Elbakyan, Library Freedom Project, and Signal Foundation«. Electronic Frontier Foundation (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2023. Pridobljeno 23. septembra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]