Aleksandra Derganc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aleksandra Derganc
Portret
Rojstvo21. november 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (70 let)
Maribor
NarodnostZastava Slovenije slovenska
Področjaslavistika
UstanoveFilozofska fakulteta v Ljubljani
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan poproučevanju sodobnega ruskega jezika

Aleksandra Derganc, slovenska jezikoslovka, * 21. november 1948, Maribor.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomirala je 1974 iz ruščine in angleščine na ljubljanski Filozofski fakulteti in se 1975 zaposlila na Oddelku za slovanske jezike in književnost FF v Ljubljani. Leta 1989 je bila izvoljena za izredno in nekaj let kasneje za redno profesorico za ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju, v Celovcu, Minsku, Moskvi in Sofiji. V raziskovalnem delu se je posvetila tipološkim pojavom v sodobnem ruskem jeziku in njegovi zgodovini; izsledke objavlja v domači in tuji strokovni literaturi. Leta 1988 je postala sourednica Literarne revije. V slovenščino je prevedla tudi nekatere tuje znanstvene jezikoslovne prispevke.[1] Po upokojitvi je bila proglašena za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Sledovi drugega južnoslovanskega vpliva v jeziku staroruskega hagiografa Epifanija Premodrega (disertacija) (COBISS)
  • Uvod v besediloslovje (COBISS)
  • Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovenščini in lužiški srbščini (COBISS)
  • Nekateri vidiki odnosov med cerkveno slovanščino in knjižno ruščino v 20. stoletju (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.